Občina Radovljica, Turizem in kultura Radovljica, Knjižnica A. T. Linharta Radovljica, Muzeji radovljiške občine, Območna izpostava JSKD Radovljica in KUD Radovljica vabijo na kulturno slovesnost v spomin Alenki Bole Vrabec, radovljiški dramski igralki, režiserki, prevajalki, direktorici in umetniški vodji v številnih amaterskih gledališčih in gledaliških skupinah ter organizatorki kulturnega življenja. Slovesnost bo v petek, 11. septembra 2020, ob 20. uri na Vurnikovem trgu v Radovljici.

Spored slovesnosti bodo oblikovali dramska igralka in pisateljica Maja Gal Štromar, Linhartov oder in Harmonikarski orkester KUD Radovljica, operni solist Ivan Andres Arnšek, dramska igralca Vesna Jevnikar in Borut Veselko ter režiser in scenarist dr. Rok Andres

V primeru dežja bo slovesnost prestavljena na torek, 15. septembra 2020, prav tako ob 20. uri na Vurnikovem trgu.
Na prireditvi bodo upoštevana navodila NIJZ, obiskovalce prosimo, da upoštevajo medosebno razdaljo, si razkužijo roke in pazijo na higieno rok in kašlja.

V septembru sta v Knjižnici A. T. Linharta Radovljica odprti žalna knjiga in razstava, posvečena Alenki Bole Vrabec. Razstava je nastala v sodelovanju Fotografskega društva Radovljica, Knjižnice A. T. Linharta Radovljica in Muzejev radovljiške občine.

Alenka Bole Vrabec (1937-2020)

Alenka Bole Vrabec se je rodila leta 14.1.1937 v Kranju, kjer je končala gimnazijo. Diplomirala je iz primerjalno književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani in dramske igre na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani. Debitirala je v Mladinskem gledališču v Ljubljani, kjer je bila članica med letoma 1961 in 1963, igrala pa je tudi v Teatru 57.

Po preselitvi v Radovljico je bila v začetku sedemdesetih let zaposlena kot dramaturginja v uredništvu radijskih iger Radia Ljubljana, zatem pa je delovala kot strokovna sodelavka za gledališko dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Kranj in kot mentorica sodelovala v številnih krajih na Gorenjskem. Med letoma 1992 in 1999 je bila direktorica in umetniška vodja Gledališča Toneta Čufarja na Jesenicah, od leta 1999 do upokojitve v letu 2005 pa direktorica Linhartove dvorane Radovljica. Več mandatov je bila članica Občinskega sveta Občine Radovljica in ob tem uspešno opravljala najodgovornejše funkcije v občini.

Bila je predsednica Združenja gledaliških in lutkovnih skupin Gorenjske, selektorica Festivala gorenjskih komedijantov, selektorica festivala Čufarjevi dnevi in vse do konca članica strokovnega sveta Prešernovega gledališča v Kranju. Bila je tudi dolgoletna predsednica Kulturno umetniškega društva Radovljica in Turističnega društva Radovljica. V okviru KUD Radovljica je ustanovila Linhartov oder, ki se je s komedijo »Ta veseli dan ali Matiček se ženi« prvič predstavil v letu 1977. Z Linhartovim odrom je ustvarila številne predstave, literarne večere, kulturne dogodke, občinske proslave... Dolga leta je nepozabne predstave uprizarjala tudi na gradu Kamen in na Pustem gradu.

Pomemben in obsežen je njen prevajalski opus, v katerem je največ prevodov iz španske in južnoameriške književnosti, med njimi so nobelovci Gabriel García Márquez, Angel Asturias, José Saramago in Camilo José Cela. Prevajala je tudi prozna dela iz nemščine. Veliko prevodov je pripravila za Radio Slovenija ter za slovenska ljubiteljska in poklicna gledališča.

Za svoje delo je prejela številna priznanja in nagrade: akademijsko Prešernovo nagrado za vlogo Klitajmnestre v Muhah Jeana-Paula Sartra (1962), Sovretovo nagrado za prevode iz hispanističnih književnosti (1980), Severjevo nagrado za najboljšo stvaritev v ljubiteljskem gledališču (1985), Prešernovo nagrado za literaturo (1985), Župančičevo nagrado mesta Ljubljana za prevod romana Terra nostra Carlosa Fuentesa (1992), Veliko plaketo Občine Radovljica za izjemne prevajalske uspehe in za razvijanje ljubiteljske kulture (2000), Zlato plaketo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (2007). Leta 2017 je postala častna članica Društva slovenskih književnih prevajalcev.

Kot so zapisali v Združenju dramskih umetnikov Slovenije, bo prispevek Alenke Bole Vrabec v slovenski kulturi ostal zapisan z zlatimi črkami.