Glasbena šola Radovljica se bo v četrtek, 14. aprila 2022, ob 18. uri s koncertom »Barok izpod prstov mladih rok« poklonila častnemu občanu Občine Radovljica, svojevrstnemu skladatelju, Urošu Kreku ob stoletnici njegovega rojstva. Učenci glasbene šole so skupaj s svojimi mentorji pripravili pester baročni program z deli Bertalija, Buxtehudeja, J. S. Bacha, D. Scarlattija, Frescobaldija, Solerja in drugih, beseda pa bo posvečena Urošu Kreku. Poslušali bomo lahko izvrstne izvedbe solistov na orglah, klavirju, harmoniki, prečni flavti, fagotu, trobenti in violini ter uživali ob poustvarjanju baročnih kompozicij na kljunastih flavtah v baročnem ansamblu ob spremljavi čembala.

Koncert bo v Dvorani Glasbene šole Radovljica, vstopnine ni.

Uroš Krek (21. 5. 1922 – 2. 5. 2008) je skoraj pol svojega življenja bival in ustvarjal v Lescah. S sklepom Občinskega sveta Občine Radovljica je bil oktobra 2002 imenovan za častnega občana za izjemne skladateljske stvaritve in delovanje na področju resne glasbe, ki so prispevali k ugledu občine in države Slovenije.

Študij kompozicije na Akademiji za glasbo v Ljubljani je končal leta 1947. V letih 1950 do 1958 je deloval na Radiu Ljubljana kot glasbeni urednik. Nekaj let je kot znanstveni sodelavec Glasbeno-narodopisnega inštituta pri SAZU v Ljubljani zbiral, zapisoval in preučeval slovensko ljudsko glasbeno izročilo. Posnel je 13 muzikoloških in etnomuzikoloških filmov. Od leta 1967 do upokojitve 1982 je bil profesor kompozicije na ljubljanski Akademiji za glasbo.

Leta 1977 je postal dopisni član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, leta 1979 dopisni član, leta 1985 redni član SAZU. Tam je bil v letih 1993 do 1996 tajnik Razreda za umetnosti. Od leta 1993 je bil član Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu.

V njegovem opusu je orkestralna glasba (simfonija, koncert, sonata), vokalno-instrumentalna glasba, vokalna glasba (mešani zbori, moški zbori), scenska glasba, filmska glasba.

Prešernovo nagrado je dobil leta 1949 za Koncert za klavir in orkester, leta 1953 za skladbo Simfonietta in leta 1992 za življenjsko delo.

Za filmsko glasbo je bil nagrajen z Zlato areno (1975) in Badjurovo nagrado (1976).

Župančičevo nagrado mesta Ljubljane je dobil leta 1978, Nagrado JRTV leta 1968, 1971,1972, 1975 in 1977.

Kozinovo nagrado je prejel leta 1996.

Zaslužni profesor Univerze v Ljubljani je postal leta 1995, častni član Slovenske filharmonije leta 1988.

(Vir: Obrazi slovenskih pokrajin, https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/)

Zapis na spletni strani SAZU