Predavanje, ki ga je pripravila  kustodinja Mestnega muzeja mag. Tita Porenta, so posvetili 240 letnici razglasitve prvega splošnega šolskega zakona v Avstrijski monarhiji 6. decembra 1774 in 225 letnici prve  uprizoritve Županove Micke v Stanovskem gledališču v Ljubljani 28. decembra 1789.

Današnji slovenski pogovorni in knjižni jezik je rezultat več kot tisočletnih jezikovnih, družbenih in političnih procesov v našem geografskem in kulturnem prostoru. V 2. polovici  18. stoletja so se ob osrednjem knjižnem jeziku pojavili še različni pokrajinski tipi književnega jezika. Slovenski razsvetljenci, A. T. Linhart, Blaž Kumerdej, Jurij Japelj, Žiga Zois, Valentin Vodnik in drugi so si prizadevali za uporabo slovenščine v javnem življenju in pri opismenjevanju ljudstva. Slovenščina si je počasi a uspešno utirala pot na področjih verskega življenja, javnega elementarnega šolstva, uprave, javnega obveščanja, gospodarstva, posvetnega slovstva, znanosti in različnih strok. Kljub pomanjkanju slovnice, pravopisa in slovenskih besed, uporabe tujih besed ter pisanja v narečju, so imele knjige, napisane v tedanji slovenščini za ljudstvo velik pomen – tem redkejše so bile, bolj so jih cenili.

Na koncu predavanja so si poslušalci lahko ogledali še originalni izvod Linhartovih knjig Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov  Avstrije (1788, 1791), ki jih muzej sicer hrani v posebej zanje izdelanih arhivskih škatlah.