Boštjan Maček, strelec na glinaste golobe, je star 39 let in prihaja iz Bodonec. Je poročen in oče dveh otrok, 6. letnega Lana in 10. letnega Reneja. Zaposlen je v podjetju Mlinopek, d.d. Murska Sobota, kot dostavljalec kruha.
S strelstvom se je začel ukvarjati pred 22. leti pri strelski družini TRAP Štefan Kovač. Navdušil ga je oče, ki je tudi strelec na glinaste golobe in lovec. S tem športom se je začel ukvarjati sorazmerno pozno, saj se dandanes najboljši tekmovalci za ta šport odločijo že v nižjih razredih osnovne šole. Vendar pa se je takoj opazilo, da bo iz tega mačka še nekaj »gratalo«. Predvsem gre zahvala očetu ter Karlu Pojbiču in Aleksandru Gergarju, ki so žrtvovali svoj čas in bili dobri učitelji. Tako je že z 18. leti osvojil 2. mesto na republiškem mladinskem prvenstvu in se takoj uvrstil v slovensko mladinsko reprezentanco in nastopil na zadnjem državnem prvenstvu takratne Jugoslavije v Zagrebu in zmagal.
Za ta šport je potrebno zelo veliko treningov in časa, kar se nenazadnje tudi obrestuje, vsaj pri Boštjanu je bilo tako. Trenira dvakrat do trikrat tedensko po končani službi, med vikendom ga čakajo še tekme, ki so od marca pa do konca septembra na programu skoraj vsak vikend. Deležen je zelo velike podpore zaposlenih in s strani direktorja, ki pa je tudi velik ljubitelj tega športa in strelec na glinaste golobe. Z vztrajnostjo in dobrimi rezultati si je zagotovil tudi mesto v članski slovenski reprezentanci. Boštjan si je nabral v svoji dolgi karieri odlične rezultate, ki so toliko več vrednejši, saj so plod amaterskega dela in odrekanja.
Osvojil je 8 naslovov posamičnega državnega prvaka, 3. mesto z ekipo Slovenije na evropskem prvenstvu, 4. mesto na evropskem prvenstvu, 5. mesto na svetovnem pokalu, in še marsikaj. A prelomno je bilo vsekakor leto 2009, ko je na sredozemskih igrah v Pescari v Italiji osvojil zlato kolajno za Slovenijo in nov sredozemski rekord. Osvojena medalja mu je bila dodatna vzpodbuda za naprej in po manjših zdravstvenih težavah v letu 2010, je v letošnjem letu vse svoje sile usmeril v evropsko prvenstvo, kjer so se podeljevale vozovnice za olimpijske igre leta 2012. To mu je uspelo, saj je v močni konkurenci osvojil bronasto medaljo in tudi kvoto za olimpijske igre. S tem je uresničil svoje sanje, za katere je živel in garal 22 let.
Strelstvo v družini Maček ni tuje, zato je Boštjan deležen velike podpore tudi s strani domačih. A podpora je še najmanj, kar je potrebno, da lahko izpelješ tako velik projekt, kot so olimpijske igre. Boštjana čaka v letu 2012 veliko priprav, tekmovanj in potovanj, saj se je potrebno za olimpijske igre zelo dobro pripraviti. A mi v Boštjana verjamemo in vemo, da je sposoben dobrega rezultata in če bo tudi kaj sreče na njegovi strani, še medalje.
