Branko je zvest krvodajalec že od leta 1985. Kakor večina je dal prvič kri, ko je bil pri vojakih. Tam je daroval trikrat, od takrat pa je bil redni krvodajalec – najprej za delovno organizacijo, potem, ko je ostal doma, pa za našo krajevno organizacijo.

Vzgled sta mu bila starša. Prva je že kot dekle darovala kri mama, potem, ko sta se poročila, pa še oče. Od takrat naprej je to družina krvodajalcev. Krvodajalci so postali tudi Brankova žena Zdenka, sin Gregor, hči Špela in zet Robert. Vsi skupaj so darovali kri že več kot 160-krat.

Branko pa ni samo krvodajalec, ampak tudi dober človek in nenadomestljiv sosed. Ima srce in dušo prostovoljca, je dober sin, mož, oče, tast, dedek ... Hitro zazna stiske pri ljudeh, jim pomaga in pri tem uporabi svoj čudovit smisel za humor. Ta njegova iskra dobrote je okužila tudi ostale družinske člane, saj so sosedo Pavlo Safošnik kar posvojili, ali pa ona Branka z družino. Že prej, ko je še živel njen mož, so bili dobri sosedje in Branko jima je bil kakor sin. Tam je že kot majhen deček delal vse, kar je zmogel, tam se je učil delati, voziti traktor, avto ... Po smrti soseda po so se še bolj povezali. Danes 97-letna Pavla si ne more zamisliti življenja brez njih. Je hvaležna za vso njihovo dobroto in skrb, saj živi sama, moči ji pešajo in srečna je, da je del družine. Skupaj z njenimi sorodniki so praznovali častitljivi rojstni dan.

Počaščeni smo, da imamo v našem okolju takšne ljudi. Hvala, Branko. Ostani zdrav še mnogo let.