Vsebine lovskega živalstva in divjadi sta učencem od prvega do četrtega razreda v štirih »lovskih učnih urah«, v vsaki s po skoraj petdesetimi prisotnimi učenci, posredovala univ. dipl. ing. gozdarstva in izkušen dolgoletni  lovski ekspert Branko Galjot ter mag. France Ekar, ki je med drugim dolgoletni starešina LD Jezersko in član LD Preddvor. Ob zanimanju otrok je bila šolska ura s 45 minutami vsakokrat prekratka.

Kot uvod sta povedala, da je prav lovec v davnini naredil prve korake v gozdno, gorsko lovsko divjino, da so bili lovci takrat  tudi  edini poznavalci brezpotij in gorskih skrivnosti . Za najboljšega pastirja je veljal le pastir lovec. Znal je obvarovati ovce pred strelo in zvermi in enako tudi najti lovno divjad v najtežje dostopnih predelih. Tudi botanik Anton Scopoli se je z namenom  botaničnega  študija in raziskovanja na preddvorski Storžič leta 1758 , torej pred 160 leti, povzpel z divjimi lovci in pastirji. Kdaj je bil prvi človek na vrhu Storžiča pa ni zabeleženo, kajti vrh Storžiča so že od nekdaj oblegale ovce. Učencem je bilo tudi povedano in pojasnjeno, da letos (26. avgusta) Slovenci praznujemo 240. obletnico, ko so kot prvi na vrh Triglava uradno in dokumentirano stopili trije bohinjski lovci domačini: Rožič, lovec blejskega gospostva,  Korošec in  Kos, ki sta bila tudi rudarska raziskovalca pa obenem tudi divja lovca, kajti le tako so se usposobili, da so vodili turiste , zemljemerce - geodete, raziskovalce na vrhove, ki  še niso bili  uradno« osvojeni in dokumentirani. Za vodjo prvega triglavskega vzpona v letu 1778 je bil s strani industrialca in botanika Zoisa  izbran Willonitzer, vendar so vse večji dvomi, da naj bi ta ne prišel do vrha. Je pa ta  osvojitev slovenskega simbola tudi lovsko dejanje in zmagoslavje.

Lovec pa je bil predstavljen kot naravovarstvenik, varuh narave in prosto živečega živalstva še posebej. Opisovanje lovne divjadi, njihovih značilnosti, navad, nahajališč pa je bilo za otroke še posebej zanimivo, kajti skoraj za vso tukajšnjo lovno divjad so vedeli in jo prepoznali na slikah. Tudi brošura »Sledi divjadi« je bila z vso skrbnostjo pregledovana, učenci so po stopinjah takoj prepoznali vrste divjadi, pa tudi njihova nahajališča.

Ob  zaključku lovskih učnih ur v OŠ Matije Valjavca in podružničnih šol v Kokri in na Jezerskem se lovci zahvaljujemo vodstvu šole, da je uvrstilo te naravovarstvene tematike v šolski program in z učitelji aktivno sodelovalo ter zagotavljalo prostorske pogoje in didaktično opremo. Izvedba lovskih učnih ur je bila s strani Tonija Povšnarja, Dava Karničarja, Branka Galjota in Franca Ekarja popolnoma brezplačna, LZS pa je učencem prav tako brezplačno podelila brošuri »Sledi divjadi« in »Z lovcem na lovu« ter posterje.
France Ekar