Logo MojaObčina.si
JUTRI
17°C
6°C
SOB.
22°C
5°C
Oceni objavo

60 let Planinskega doma na Kališču

V soboto, 3. avgusta 2019 ob 10.00 bo na Kališču slovesnost ob 60 letnici tamkajšnjega planinskega doma. Ob 11h bo mašo daroval župnik Pavle Juhant. Poskrbljeno bo tudi za glasbo in dobro razpoloženje, za zabavni program bo poskrbel humorist Peška, oskrbniki pa za hrano in pijačo. Vljudno vabljeni!
Planinski dom na Kališču obeležuje 60 let. Postavitev so sicer zastavili že leta 1947, gradnja je potekala od leta 1953 do 1959, odprli pa so ga 2. avgusta 1959, ob 60-letnici Planinskega društva Kranj ki ga tudi upravlja.
Kot je povedal nekdanji dolgoletni predsednik društva Franci Ekar, ima že izbor lokacije za dom svojo zanimivo zgodbo: »Priprave za postavitev nove kranjske planinske postojanke so se pričele takoj po odločitvi na občnem zboru Planinskega društva Kranj v letu 1947. Glavni je bil predvojni alpinist, gorski reševalec in tudi »ta prav« planinec Ciril Hudovernik, ki je bil v organih društva zadolžen za izbor lokacije in gradnjo nove planinske koče v okolišu Storžiča; možne lokacije so bile Bašeljsko sedlo, planina Javornik in Kališče. Hudovernik se je najprej obrnil na Kranjčana Franca Jalna Kocarja, ki je bi tedaj zanesljivo najboljši poznavalec Kališča in Storžiča v vseh letnih časih, na Malem Kališču pa je si je postavil tudi imenitno kočo, katero je redno obiskoval in vedno nudil planinska zavetrja obiskovalcem Kališča in Storžiča. Skupaj z njim ter s tedanjim predsednikom planinskega društva Kranj Franjem Klojčnikom ter Preddvorčanom Tonetom Tičarjem so se po stari poti odpravili na Kališče, da bi določili lokacijo za novo planinsko kočo. V »Kocarjevi bajti«, kot so ji rekli, se je ob »krepkem« čaju razvnela razprava, kje naj bi bila vendarle dokončna lokacija nove koče. Izločili, seveda z utemeljitvami, so Javornik in Bašeljsko sedlo, nato pa šli na ogled na vrh Kališča in proti Bašeljskemu sedlu. Na mestu, kjer danes stoji planinski dom, je Klojčnik s sekiro na smreki zaznamoval mesto za ožji izbor. Ker se je Kocar predtem že vrnil nazaj v svojo bajto, so se spustili na Malo Kališče in ga pregovorili, da se je z njimi vrnil ter ocenil njihov izbor. Povedal jim je, da bi bilo lepši kraj in lokacijo težko najti.« In tako danes planinski dom stoji na razglednem jugozahodnem podaljšku slemena Bašeljskega vrha nad nekdanjo planino.

Za postavitev postojanke sta planinskemu društvu kranjska občina in Gozdno gospodarstvo Kranj v brezplačno uporabo dodelila t. i. podržavljen svet Agrarne skupnosti Bašelj. Prve priprave so se pričele s trasiranjem in nadelavo nove planinske poti, ki je bila uporabna tudi za konjsko nošnjo, iz Mač na planino Kališče in nato še do vrha jo je trasiral Franc Jalen. Drugi večji poseg je bila gradnja širše poti do Bašeljskega sedla za dovoz peska za zidavo s sedla in vode od »Jam«, tretja faza priprav pa je bil posek smrekovine v takrat podržavljenem Dolenčevem gozdu. Po dveh letih je delo zastalo, saj se je politika in investicijska planinska izgradnja preusmerila v izgradnjo planinskih hotelov na Krvavcu in na Šmarjetni gori. Po šestih letih je novi gradbeni odbor, v katerem so bili Ciril Hudovernik, Franjno Klojčnik, Jože Pavlič, Karl Padjera, Milan Ekar, Tine Prinčič, Ivo Majdič in Rado Čarman, aktivno pristopil k nadaljnji izgradnji planinskega doma na Kališču. Za dela so angažirali skoraj trideset domačinov iz bližnjih vasi, organizirali so tudi konjsko nošnjo materiala in množične akcije prenosa zidakov, desk, pri katerih so sodelovali dijaki, učenci, predvojaški obvezniki in vojaki. Slednje niso povsem uspele, precej materiala je bilo odvrženega. Angažirani delavci in nosači s konji in mulami pa so bili seveda primerno plačani in tudi učinkoviti. »V počitnicah 1957 in 1958 sem težaškimi deli pri izgradnji kališkega doma prve dinarje zaslužil tudi sam,« se spominja Franci Ekar.

Operativni vodja in zidar je bil Tone Kaštrun, po domače Vovkov iz Preddvora, Ivan Šenk, Parkljev iz Britofa pa je poleg tesarskih del na ostrešju in kritini ter ostenju v prvem nadstropju tudi aktivno in strokovno pomagal pri zidarskih opravilih. Z deli so končali v juliju leta 1959.

Ob praznovanju 60 letnice kranjske planinske podružnice Slovenskega planinskega društva, katere naslednik je Planinsko društvo Kranj, pa je bil Planinski dom na Kališču 2. avgusta 1959 svečano odprt in predan svojemu namenu. Takrat so ga poimenovali po Kokrškemu odredu, ki je bil junija 1942 ustanovljen na »spodnjem« Kališču, na kar nas še danes spominja napis na pročelju, to ime pa je imel do leta 1992. Prva oskrbnika sta bila Rado Čarman in Stanko Likar, prvi in dolgoletni zimski oskrbnik pa je bil Jože Kerč, ki je postal prava planinska kališka legenda.

Z deli pa vendarle še ni bilo konec. »V letu 1967 je bil zgrajen vodovod izpod Bašeljskega sedla do planinskega doma. 1976. leta je bila na novo zgrajena betonska plošča v pritličju doma, ker se je leseni pod zrušil, leto kasneje je bila nameščena nova metalna strešna kritina. Leta 1974 je bila postavljena 1920 metrov dolga tovorna žičnica, trasiral in gradil jo je legenda slovenskega žičničarstva Lovro Rutar s sodelavci. Upravljanje in transport tovora po žičnici je skoraj vseskozi upravljal in vodil Janez Aleš ml., Remčev z Mač. 1997. leta je v žičnico udarila strela, linija s strojnico je v celoti zgorela, v dobrih dveh mesecih pa so jo postavili na novo. Kasneje je bila zgrajena čistilna naprava, pa fotovoltalilični sistem. Pred slabim desetletjem je bil izveden še nakup zemljišča za planinski dom in funkcionalno zemljišče 1000 m2 od Agrarne skupnosti Bašelj,« se spominja Franci Ekar.

Planinski dom na Kališču je skozi šest desetletij nudil gostoljubje že številnim pohodnikom od blizu in daleč. V njem so se izvajale tudi številne planinske šole, usposabljanja planinskih vodnikov, alpinistična šola, vaje gorskih reševalcev, pa strokovni planinski posveti in okrogle mize aktualne naravovarstvene tematike. Za obisk v zimskem času poskrbijo predvsem Kljuke, Klub ljubiteljev Kališča. Tu so registrirni žigi Slovenske planinske poti – transverzale, Gorenjske partizanske poti, Poti barona Žiga Zoisa, Kranjski vrhovi, Storžičeve poti in Aljaževe poti. »Med pomembnejšimi dogodki pa bi morali omeniti obisk ministra za okolje Janeza Kopača v povezavi z izgradnjo čistilne naprave in naravovarstvenimi botaničnimi dnevi. Pa obisk Van Den Lindna, prvega Evropskega komisarja v Sloveniji, ki je z vso vnemo raziskoval in spoznaval slovenski planinski gorski svet,« meni nekdanji dolgoletni predsednik PD Kranj in PZS Franci Ekar. »60 letni jubilej je pa seveda vsekakor priložnost, da se spomnimo vseh, ki so se tako in drugače trudili, delali in pomagali, da se je planinski dom na Kališču zgradil in da je tudi skozi obdobje šestih desetletij dobro služil planinskem namenu. Da bi bilo tako še naprej.«
P. L. Premru
Fotografije: arhiv Francija Ekarja in Gorenjskega muzeja

Oglejte si tudi