V nedeljo, 9. decembra je bil v preddvorskem kulturnem domu tretji pogovorni večer »Naš gost«. Za pogovor o tem ALI JE DRUŽINA RES NAŠA NAJVEČJA VREDNOTA? je voditeljica Ivka Sodnik pred mikrofon povabila dva zakonska para, Janjo in Primoža Grilca ter Nino Zupančič Križnar in Minka Križnarja ter socialno delavko Lidijo Kos.

»Družina pomeni varnost, zavetje, zatočišče, kjer naj bi se vsi dobro počutili in kjer te imajo radi, čeprav si včasih siten, je toplina, kamor se rad vračaš. In še več kot to, družina je vrednota, smisel, veselje in hvaležnost. Družina ni samoumevna, je odgovornost, za katero se je treba truditi in na čase tudi garati. Je srce. V družini si lahko jaz, kakršen si. Družina je svetinja, koktail odnosov, smeha in joka. Je sidro, ki drži v življenju, poklicu, družbenem udejstvovanju in pomeni veliko,« so drug drugega dopolnjevali gostje o razmišljanju, kaj njim osebno pomeni družina. Tudi ob sledečih temah, kot so na primer, izkušnje iz primarne družine, pogled na materialno blagostanje, odnos med partnerjema ter uspešno premagovanje krize v odnosih, so gostje pred občinstvom tako rekoč odprli svoje domove in razkrili svoje zasebno življenje.

Odnos med partnerjema je najpomembnejši za sožitje v družini, seveda pa ga poskušajo zamajati krize, te, ko zaljubljenost mine, slej ko prej nastopijo. »Bistvo odnosa je pogovor, tako kot pri vzgoji otrok, je tudi na odnosu treba vsak dan delati. Odnos sam po sebi ne cveti, če vanj ne vlagaš. Res pa zanj velikokrat zmanjka časa, še posebej ob majhnih otrocih. Smiselno je, da si par načrtno vzame čas zase, na primer »z večernim pogovorom, vikendom, delavnico za partnerski odnos«, sta povedala Grilčeva, starša petih otrok, ki se kot prostovoljca udejstvujeta na Zavodu Iskreni, Janja, kot terapevtka in vodja programov za zakonce in družine, Primož pa kot izvajalec delavnic. »Pomembno je, da se po krizah in prepirih zamere ne vlečejo, da je z novim dnem že spet vse v redu,« so si bili edini vsi gostje.

Vsi smo priče tudi družinam, ki se soočajo s težavami, ki jih ne znajo, ne zmorejo premostiti, veliko je razpadlih družin, veliko je samskih ljudi. Razlogi so zelo različni, so dejali gostje, prav tako tudi razlogi, zakaj veliko število parov raje kot v zakonu, živi v zunajzakonski skupnosti. Tudi današnji svet »na klik«, ko težimo k temu, da je potrebe treba zadovoljiti takoj, če ne gre, se pa zamenja. In dejstvo, da današnji mladi žal kljub vsem materialnim dobrinam pogosto niso zreli za odnos, nimajo vrednot in ciljev.

Janja Grilc, magistrica zakonske in družinske terapije poudarja, da je v tem primeru družinske ali zakonske krize, ki je ne znaš rešiti, potrebno imeti najprej nekoga, ki mu zaupaš in stvari predebatiraš. »Tako se odprejo nova obzorja. Na ta način potekajo tudi terapije, Če se oba odločita za obisk terapevta, toliko bolje. Iskren in pristen terapevt z vprašanji odpira teme, ker doma pogovor ne steče.«

Ob pogovoru o družinah je zelo na mestu tudi vprašanje, kako zanje skrbi in jim pomaga država? »Naša država je ena redkih, kjer imajo mamice 1 leto porodniškega dopusta in po novem 100% nadomestilo, kjer očetje lahko koristijo 30 dni plačanega očetovskega dopusta,« je pojasnila Lidija Kos, socialna delavka, ki dela na področju družinske problematike. Predstavila je pravice staršev, ki jih lahko le-ti uveljavljajo na podlagi starševskega varstva in družinskih prejemkov, na primer otroški dodatek, znižano plačilo vrtca, subvencije šolske prehrane, štipendije, dodatek na veliko družino. V primerjavi s svetom, je torej pri nas kar dobro poskrbljeno, je povzela voditeljica in Lidijo Kos povabila, da enkrat v prihodnosti podrobneje predstavi vse oblike pomoči družinam ter kako jih uveljaviti. Z Lidijo Kos je že dogovorjeno, da bo različne oblike finančne pomoči družinam v prostorih Zavoda za turizem pojasnjevala v četrtek, 17. januarja ob 19.00.

Ob koncu skoraj dvournega pogovornega večera so gostje razmišljali o sodelovanju treh generacij. Križnarjeva sta izpostavila, kako pomembna je za otroke in starostnike možnost sobivanja, kako velike so obojestranske koristi. »Starejšim otroci dajejo smisel, jih ohranjajo, otroci pa dobijo posvečeni čas, stari starši si za vnuke vzamejo čas. Koliko otrok kot najlepše spomine na otroštvo navaja prav dni z dedki in babicami. Prav je, da se otroci zavejo staranja, tudi umrljivosti. Imamo medgeneracijske centre, tistih doma, pa ne vidimo!«

In kako iz hiše naredimo dom? »Nova hiša ni pogoj za dom. Dom naredi sožitje, družina, odnosi, otroci, midva,« meni Primož Grilc, njegova žena pa dodaja: »To, da je toplo, da smo tu dobrodošli, ljubezen, nežnost, toplina, objemi, pristnost, hvaležnost za to, da se imamo.«

Petra Lombar Premru