Naslednja postaja našega izleta je bila skoraj 300 let stara vinska klet, kjer vino zori v hrastovih sodih. Pročelja 36 sodov krasijo edinstvene rezbarije, najstarejši sod pa šteje kar 180 let. Degustirali smo štiri vrste vina, seveda s prigrizkom sira, kruha in suhih sliv. A zadnje vino je bilo najslajše, saj iz 90 kg suhih rozin pridelajo le 1 liter takšnega vina. Cena tega bisera pa je vrtoglava.

Zadnji pridih kulture pa je bil grad v Slovenski Bistrici, ki se prvič omenja leta 1313. Menjalo ga je več lastnikov, a danes je grad osrednji kulturni prireditveni center mesta in občine. V njem so številne razstave, galerije, viteška dvorana s freskami, poročna dvorana, zbirka vin bistriških pridelovalcev, zbirka molitvenikov, petrolejk, praporov, zbirka lutk v narodnih nošah, zbirka mineralov in fosilov, grajska dimnica s staro grajsko uro in še marsikaj.

S prijetnimi občutki kaj vse smo videli smo se odpeljali v Hoče, prijetno gostilnico, kjer so nas že čakali z večerjo in glasbo. Plesali in uživali smo do poznega večera, ko nas je obiskal sv. Martin, da je krstil iz mošta vin. Ko pa je bilo najlepše, je bilo treba zapustiti Štajersko in v poznih večernih urah smo srečno prispeli domov.

Avtorica: Marija Velikanje