V kmetijski krajini južno od Preddvora se nahaja mokrotna dolina, ki je glede na rastlinstvo in živalstvo, ki tam živi, nekaj posebnega. Blata, kot so dolino zaradi njenih mokrotnih značilnosti poimenovali predniki, je eno redkih območij na Gorenjskem, kjer še lahko opazujemo z orhidejami bogate in pisane travnike, temno modre preproge močvirskega svišča ter še več botaničnih redkosti kot so močvirski meček, sibirska perunika in številne druge mokroljubne rastline. Tudi živalski svet, ki je vezan na te travnike, je precej poseben in skrivnosten. Na sviščevih travnikih se na primer odvija nenavadna zgodba zelo redkega metulja sviščevega mravljiščarja, ki del življenja preživi pod zemljo v mravljišču, del pa kot metulj modrin na travniku. Območje je bogato z grmovnimi mejicami, kjer iščejo počitek srnjad, mali sesalci in številne ptice, tudi ogroženi rjavi srakoper, ki potrebuje za preživetje ravno preplet travnikov in mejic. Na Gorenjskem so takšni travniki zelo velika redkost, pa tudi v Sloveniji jih je žal vsako leto manj.

Dolina Blata se je bolj ali manj nespremenjena ohranila skozi čas. Poplavljanje in mokrotni značaj sta omejevala način gospodarjenja s travniki v preteklosti. S hidromeliroacijami v drugi polovici prejšnjega stoletja, se je dolina spremenila, vendar ne tako zelo kot preostala travniška krajina v občini. V dolini, kot v nekakšni oazi, še danes najdemo živali in rastline, ki so drugod v Sloveniji že prava redkost. Vendar pa se z razvojem sodobnih kmetijskih tehnik in mehanizacije obdelovanje travnikov zelo spreminja, in tudi na Blatih opažamo, da se število življenja polnih travnikov iz leta v leto manjša. Z nadaljevanjem upadanja jih lahko tudi popolnoma izgubimo.

 Območje Blata je dragocena učilnica v naravi, vez s preteklostjo in naložba v prihodnost.

Lahko bi rekli, da so travniki v Blatah naravno bogastvo občine Preddvor.

 Kako ohraniti raznolikost te posebne doline in hkrati omogočati lastnikom in obdelovalcem kmetovanje v koraku s časom, je velik izziv. Nekatere rešitve ponuja kmetijsko-okoljski ukrep s subvencijami, vendar se zaradi različnih zahtev in omejitev kmetje velikokrat ne odločijo zanj. Za ohranitev travnikov Blata bo treba tako še naprej v sodelovanju z lastniki, zakupniki, občino in državo iskati rešitve, ki bodo upoštevale obe vrednosti travnika, ter ohranile naravno dediščino Preddvora za prihodnje rodove.

 Andreja Škvarč, Zavod RS za varstvo narave, OE Kranj