Razstava Matjaža Bitenca nas popelje v globoko doživljanje postnega časa ter skrivnosti velike noči skozi umetnost jaslic, ki prikazujejo zadnje dneve življenja Jezusa Kristusa.

Letos obeležujemo 800 let od smrti svetega Frančiška Asiškega, ki je prvi postavil božične jaslice v Grecciu in s tem začel bogato tradicijo uprizarjanja svetopisemskih prizorov. Skozi stoletja so se ob božičnih jaslicah začele pojavljati tudi postne in pasionske jaslice, ki pa med ustvarjalci niso bile tako razširjene kot božične. Kljub temu danes vse bolj pridobivajo na pomenu in postajajo pomemben del postnih razstav ter duhovne priprave na veliko noč.

Pasionske jaslice pred obiskovalcem razgrnejo pretresljive in globoke prizore: Jezusov slovesni prihod v Jeruzalem na osličku, kjer ga ljudje pozdravljajo s palmovimi vejami (pri nas z oljkami in butaricami), zadnjo večerjo z apostoli, molitev v Oljski gori, izdajo Juda Iškarijota, začetek trpljenja (pasijona), ki prikazuje zadnje ure Jezusovega življenja. Spremljamo Jezusa skozi: obsodbo, bičanje in kronanje s trnovo krono, težko pot na Kalvarijo, kjer večkrat pade pod križem, srečanje z materjo Marijo in ženami, pomoč Simona iz Cirene, Veroniko, ki mu obriše obraz. Na koncu se prizor sklene s križanjem, kjer je Jezus pribit na križ skupaj z dvema razbojnikoma, medtem ko si vojaki pod križem delijo njegova oblačila. Po smrti Jezusa ga snamejo s križa in položijo v grob, ki ga stražijo vojaki. Tretji dan pridejo žene, da bi mazilile njegovo telo, vendar odkrijejo prazen grob — Kristus je vstal. Poseben in pogosto spregledan prizor razstave prikazuje tudi usodo Juda, ki zaradi izdaje in pohlepnosti konča svoje življenje. Vsak prizor nosi globoko sporočilo in vabi obiskovalca k razmisleku ter osebnemu doživljanju skrivnosti velike noči.

Letos ima razstava še poseben pomen, saj se v bližnji Škofji Loki ponovno odvija Škofjeloški pasijon, zato lahko z ogledom pasionskih jaslic še bolj poglobljeno doživite ta sveti čas.

Razstava je na ogled v čudovitem ambientu grajske kapele na Gradu Dvor v Preddvoru, od 28. marca do 10. maja 2026, in sicer ob sobotah, nedeljah in praznikih med 10. in 18. uro. Vstopnine ni, dobrodošli so prostovoljni prispevki.