Enajstdnevni treking se je začel s pristankom letala na letališču Lukla, ki slovi kot najnevarnejše letališče na svetu, kajti pristajalna steza je dolga samo sto metrov in se ob pristanku konča z betonskim zidom, ob vzletu pa s prepadno steno. Tokrat sta bila tako pristanek kot poznejši povratni vzlet povsem varna, ob prihodu pa je popotnike domači lama počastil še z pudjo (izg. puđo) – budistično molitvijo za uspešno pot in vrnitev.

»Treking je za nekoga, ki se prvič sprehaja po tej dolini, izjemno doživetje, saj te ves čas spremlja čudovita narava z neštetimi tolmuni in slapovi, posebno doživetje pa je prečenje številnih visečih mostov, od katerih nekateri presegajo dolžino sto metrov. Poseben čar potovanju dajejo srečanja s prijaznimi domačini, še posebej z navihanimi otroki, ki jih v tej daljni deželi še niso zastrupile igrice na računalniku ali mobitelu. Ves čas poti srečuješ nosače z raznovrstnimi tovori, od prehrane do pohištva, ter nepogrešljivo tovorno govedo – jake, brez katerih si tukajšnje prebivalstvo, vezano samo na pešpoti, ne zna predstavljati vsakdanjika. Vsakodnevno večurno pešačenje te dodatno nagradi še s prečudovitim in vsak dan lepšim razgledom na gorske vrhove,« nam je razkril Brane Ternovšek.

Prvi del trekinga je skupina končala z vzponom na 5610 metrov visoki Kala Pathar, s katerega je najlepši pogled na zahodno steno Everesta, ob vrnitvi pa so obiskali družino pokojnega šerpe Ang Phuja, prvega človeka, ki se je na Everest povzpel po dveh različnih smereh in ob sestopu naše odprave leta 1979 zdrsnil ter padel 2000 metrov globoko. Srečanje z vdovo Ang Čutin, hčerko Yangcen in sinom Mingmo je bilo zelo prisrčno in ganljivo, Viki Grošelj jih obiskuje redno in jim, kolikor je v njegovi moči, tudi pomaga pri šolanju vnukinje Ang Phuti. Ob vrnitvi v glavno mesto Katmandu so si udeleženci trekinga ogledali še tempelj Pashupatinath in najsvetejše mesto v Nepalu – Bouthanath.

Besedilo: Brane Ternovšek
Fotografije: Darko Naraglav