V času izida aktualne številke Polzelana je obiranje hmelja že v polnem zagonu, na cestah srečamo hmeljarje, hmeljarske kmetije pa so na višku hmeljarske sezone. V avgustu pa je v Sloveniji, natančneje v Žalcu v Savinjski dolini ter v Ljubljani po 27 letih potekal 57. svetovni hmeljarski kongres.

Gre za kongres pridelovalcev hmelja, trgovcev, pivovarjev, strokovnjakov področja in celotne hmeljarske industrije ter zainteresirane javnosti. Kongres poteka vsaki dve leti v drugi državi članici. Zadnjih pet kongresov je bilo leta 2009 v Franciji, leta 2011 v Avstraliji, leta 2013 v Belgiji, leta 2015 v Nemčiji, leta 2017 v ZDA, za leto 2019 pa je bila organizacija kongresa zaupana slovenskim hmeljarjem. Organizacijo je prevzelo Združenje hmeljarjev Slovenije, sama pa sem bila v sklopu organizacijskega odbora kongresa, ki je aktivno deloval že več kot leto pred kongresom, zadolžena za odnose z javnostmi, komuniciranje, organizacijo zabavno-kulturnega programa večernih prireditev in moderiranje.

Organizacija kongresa je bila zahteven zalogaj, ki pa smo ga zelo uspešno izpeljali in prejeli številne pohvale vodstva mednarodne hmeljarske organizacije IHGC. Kongresa se je letos udeležilo 160 hmeljarjev iz 15 držav. Slovenija je peta na svetu po pridelavi hmelja in ima 18 lastnih sort. Ob tem smo tudi 13. na svetu po popitem pivu na prebivalca. Slovenske kmetije, ki se ukvarjajo s hmeljarstvom, imajo v povprečju 13,7 hektarja površine zasejanih s hmeljem. Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, ki je najvišja hmeljarska strokovna institucija v Sloveniji, se zavzema za razvoj tistih sort hmelja, ki bodo lahko kljubovale klimatskim spremembam.

Hmeljarstvo ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo in je ena izmed najprepoznavnejših pokrajinskih značilnosti v Spodnji Savinjski dolini. Posebnost je kombinacija predalpske klime in tal, kar omogoča proizvodnjo aromatskih sort hmelja s svetovnim slovesom, kot je sorta savinjski golding. Hmeljarstvo kot industrijska predelava pa ima 140-letno tradicijo. Prvi hmelj so  pridelovali v samostanih že v 11. stoletju. Hmelj se v Sloveniji prideluje na 1500 hektarjih, povprečna letna proizvodnja pa je 2000 ton. V letu 2018 je bila letina rekordna, 3078 ton. Tudi površine, ki so zasajene s hmeljem, so se povečale, povečalo se je število hmeljarjev, razveseljivo pa je, da tudi mladih. Večina, 99 % slovenskega pridelka hmelja, se izvozi v Nemčijo, na Sejšele, v Združeno kraljestvo, ZDA, Vietnam in druge države.

Udeležencem kongresa smo ponudili pestro dogajanje tudi v večernem zabavnem delu, kjer je bilo moje vodilo pri izbiri glasbenikov, da se mora slišati slovenska pesem. Nastopili so Folklorna skupina Vransko, Miha Plantarič in Bina, Ansambel Zupan, Citrarki Glasbene šole Risto Savin, Nuša Derenda z bendom, Harmonikarski orkester Simona Bučarja, k sodelovanju pa sem povabila tudi vokalno skupino Draž iz domačih logov s slovenskimi napevi. Na slovesnosti ob odprtju in zabavnem dogodku ob Fontani piva se nam je pridružil podžupan Občine Polzela Miloš Frankovič. Poseben izziv je zame predstavljajo vodenje prireditev v treh jezikih hkrati, celotna izkušnja sodelovanja pri tako obsežnem projektu pa je izjemno dragocena.

Dragica Sternad Pražnikar