Veliki Klek je najvišji vrh Avstrije in nanj smo se šestčlanska skupina odpravili v sredo, 19. avgusta 2020. Imeli smo urejeno predhodno rezervacijo prenočišča na koči, vremenske razmere so bile ugodne. 

Pot smo začeli na parkirišču pod kočo Lucknerhaus (1920 m), jo nadaljevali do koče Studl-Hütte (2801 m), prečkali smo ledenik in pot nadaljevali po grebenu do koče Erzherzog Johann Hütte (3454 m), kjer smo prenočili. 

Drugi dan smo se v zgodnjih jutranjih urah po zajtrku odpravili na cilj. Dva člana se vzpona žal nista udeležila zaradi vpliva redkejšega zraka in višinske razlike na telo. Drugi člani smo se navezali v ledeniško navezo in krenili čez snežišče in ledenik do stene, kjer se je začel plezalni del  čez Mali Klek, čez Škrbino, ki je najbolj kritična točka, in naprej  na vrh Velikega Kleka, na katerem stoji znameniti križ. Naš trud je bil poplačan s prečudovitim razgledom na okoliške bližnje in daljne vrhove ter z razgledom na enega izmed največjih ledenikov v Evropi (Pastirica oz. Pasterze). Vzpon je trajal v navezi štiri ure, med plezanjem smo se umikali in prilagajali tudi drugim planincem. Sledil je sestop po isti poti, ki je trajal uro in pol.

Na koči smo se okrepčali in se vračali po slikoviti pokrajini narodnega parka na izhodiščno točko preteklega dne. Občudovali smo lahko tudi svizce. S spuščanjem nadmorske višine je kamnita pokrajina, pokrita s snegom, prehajala v pašnike s potočki. Opazovali smo očitno razliko pokrajine v primerjavi z našimi gorami.

Zahteven podvig nam je uspel zaradi psihofizične pripravljenosti, primerne opreme in predvsem zaradi izkušenega vodnika Mirka Jegrišnika. Hvala. Smo v pričakovanju novih visokogorskih vzponov.

Stanka Tominšek Kužnik