V soboto, 6. maja 2023, smo se člani Planinskega društva Polzela podali v Vipavsko dolino, ki počasi postaja raj za ljubitelje adrenalina. Naš cilj je bil vzpon na Gradiško Turo. To je skoraj 800 metrov visoka vzpetina nad vasjo Gradišče, ki je priljubljena med športnimi plezalci, alpinisti in ljubitelji zavarovanih plezalnih poti.

Pot smo začeli pri kampu Tura in v četrt ure prišli pod vznožje starejše Furlanove poti. Ta je bila postavljena že daljnega leta 1969 in je na splošno ena izmed prvih ferat pri nas. Postavili so jo na pobudo Otmarja Černilogarja, in sicer v spomin na Frica Furlana, ki se je smrtno ponesrečil v steni Gradiške Ture. Pot je v spodnjem delu zelo lepo speljana po naravnih prehodih do podesta. Od tu pa nas je pripeljala na raz Trikota, ki nas je navduševal s kompaktno skalo, zračnostjo in lepimi razgledi. Na vrhu Trikota se Furlanova pot konča in smo morali sestopiti nekaj metrov, da smo prišli do vznožja Otmarjeve poti. Ta je poimenovana po pobudniku za izgradnjo Furlanove poti, njeno odprtje pa je bilo ob 50. jubileju Furlanove poti. Začetek Otmarjeve poti je najtežji in prvih 50 višinskih metrov je rahlo previsnih in v prečnici ter navpičnici, a sta bila ves naš trud in napor hitro poplačana, saj je naprej sledilo uživaško plezanje po ploščah in kaminih, s prelepimi razgledi na Vipavsko dolino.

Na vrhu Gradiške Ture smo si privoščili krajši počitek, hitro analizo preplezane poti in si obljubili, da kmalu spet pridemo. Z vrha smo se podali še do malo več kot uro oddaljenega kmečkega turizma Pri Abramu, ki pa nam je hitro minila ob navijanju in spodbujanju tekačev, ki so se udeležili teka Ultra Trail Vipavska dolina (UTVV). Pri Abramu smo šli najprej pozdravit medveda Mitka, a se ni pustil motiti in je trdno spal. Po zasluženem odličnem domačem hmeljnem napitku iz Vipavske doline se je Mitko le skobacal iz svoje postelje, da smo ga lahko pozdravili. Od Abrama pa nas je čakal še dvourni sestop čez plaz nazaj do izhodišča.