Naši gostje so bili Vika Štekovič, dipl. med. sestra in predstavnica društva Hospic, ki nam je pripravila kratko predstavitev Slovenskega društva Hospic, ter trije mladostniki, ki so nam na svoj način predstavili lastne izkušnje ob izgubah, smrti, o tem, o čem razmišljajo, kaj čutijo in želijo.

Hospic v Sloveniji s svojimi programi deluje že 25 let, vendar ljudje še vedno premalo vemo, kaj počnejo. Tako obstaja program »Spremljanje umirajočih«, ki ponuja celovito oskrbo hudo bolnih in podporo njihovim svojcem v času bolezni in žalovanja v primeru smrti. V programu »Žalovanje otrok in mladostnikov« pa organizirajo tabore za otroke in svetovanje njihovim staršem, organizirajo različna predavanja za šole in vrtce. Njihovo delovaje je povsem brezplačno. V društvo vabijo vse, ki si želijo izpopolniti svojo osebnost z nesebično pomočjo, kjer organizirajo usposabljanje za prostovoljce in različne delavnice.

Druženje je bilo koristno, saj smo dobili veliko informacij o tem, kam se lahko obrnemo po pomoč. Hkrati pa v razmislek, da je smrt del življenja. Pomembno je dajati življenje dnevom, in ne dneve življenju. Življenje je večnost, ki je tukaj in zdaj.

Michel de Montaigne, francoski filozof iz 16. stoletja, je dejal: »Da bi smrti odvzeli njeno največjo prednost, poglejmo nanjo z druge perspektive: odvzemimo ji neznanost, spoznajmo jo, navadimo se je; imejmo jo v mislih pogosteje kot karkoli drugega. Ne vemo, kje nas čaka: zato jo pričakujmo povsod. Ozaveščenje smrti nam ponudi svobodo. Človek, ki se je naučil sprejeti smrt, se je osvobodil suženjstva.« 

Marjana Šmajs