Nedavno je Neja Lešnik, mag. zakonskih in družinskih študijev, v svojem razmišljanju na spletni strani Zveze društev za socialno gerontologijo Slovenije podelila, da praksa in študije kažejo, da najhitreje uvidimo, da lahko v življenju gojimo hvaležnost za majhne stvari, ko so nam te odvzete. Takrat uvidimo, kako zelo so pomembne. Pandemija je ponudila življenjsko lekcijo. Postavila nas je v okoliščine, ko nam je bila odvzeta svoboda, prav tako socialni stiki, ki so za človeka še tako nujni. A ponudila nam je priložnost, da na svoje življenje začnemo gledati iz nove perspektive, perspektive hvaležnosti za še tako majhne stvari, ki so nam poprej bile samoumevne. Svetuje osredotočenost na hvaležnost, ki bo v naša življenja na novo prinesla radost in občutje sreče.

In ko danes, po dveh mesecih življenja v drugačnih razmerah, razmišljam o življenju posameznika, o življenju starostnika, ugotavljam, da sem ponovno prepoznala pomen zdravja, ki ga postavljam na prvo mesto. Biti v naravi, odnosi z drugimi ljudmi ter socialna mreža so se prav v teh novih časih izkazali za prav poseben dar. In narava, odnosi itd. so prehiteli dobrine, ki smo jih v zadnjem času življenja v potrošniški družbi kupovali, bodisi smo jih resnično potrebovali bodisi ne. Mnogi smo ugotovili, kako malo potrebujemo za izpolnjeno življenje in kako dragoceni so mir, zdravje in dobri odnosi za izpolnjeno življenje.

Marjana Šmajs