Pravljica Daneta Zajca Leteča hišica je bila napisana davnega leta 1981, a je še kako primerna za ta čas. Ni lepšega od tega, da nas z oken pozdravijo cvetoče lončnice, nam pokimajo drevesa ob hiši in stresejo veje cvetoče grmovnice, ko stopimo na dvorišče. V pisateljevi zgodbici pa so vse hiše v mestu sive, hišaste, kockaste, dolgočasne. Ena izmed njih se neko noč dvigne in odleti na potep z otroki v posteljah. Spusti se na zelena tla, polna rastlin. Presenečeni otroci jih naberejo in ob vrnitvi raztrosijo nad mestom, da se meščani naslednje jutro zbudijo v zelenem mestu.

Na druženju, ki je bilo 31. marca 2022, so bili pretežno triletniki in je bilo treba pravljico vleči za ušesa, da je bila razumljiva. Pozneje smo našo belo hišo iz papirja pobarvali in prilepili okna, izdelali drevo in tulipane. Da se ponoči ne dvigne in gre na potep. Sporočam, da je še vedno tu.

Irena Štusej