Na februarski pravljični uri v Občinski knjižnici Polzela je bil pust že mimo, maske pospravljene, krofov ni ostalo. Našli pa smo pravljico, ki jo lahko vseeno pripišemo pustnemu času. O goskici, ki se je učila peti.

Bila je ena izmed sedmih, a ni hotela gagati kot druge goskice. Želela se je naučiti drugačnega petja, želela je biti nekdo drug. Odšla je v gozd in se učila petja od vrane, prepelice, kukavice in sove. Čutila je, da zmore peti kot drugi. Od navdušenja je na poti domov padla v jamo, iz katere ni zmogla skočiti. Klicala je na pomoč s "kra, kra", "petpedi, petpedi", "kuku, kuku", "uuu, uuu", a mamica iz oglašanja ni prepoznala, da gre za njeno goskico. Šele ko je začela žalostno klicati "ga, ga, ga ga", jo je lahko rešila.

Najbolje, da ostanemo to, kar smo, sicer nas nihče ne reši iz jame, so sklenili otroci. Naučili smo se peti pesmico Pet majhnih račkic in naredili račke iz papirja.

Irena Štusej