Kulturni dom je v sredo 27.9. gostil gledališko predstavo v sklopu 10. Festivala drugačnosti. Gostili smo »Gledališče slepih in slabovidnih Nasmeh«, ki se je novembra 1996 rodilo iz korajže tistih, ki v ljudeh vidijo kaj več kot zunanjo lupino, ki si ljudem upajo približati in jim podati roko.

Gledališče je edinstveno v Sloveniji. Združuje slepe in slabovidne gledališke ustvarjalce iz vseh koncev naše dežele. Okoli 30 je igralcev, spremljevalcev in strokovnih delavcev, ki se ob koncih tedna nagnetejo na in pod oder, ter študirajo, se smejejo in ustvarjajo like, predstave, dogodke. Scene v predstavah so običajne, takšne, kot morajo biti, nič posebej prilagojene slepim igralcem. Toda pomemben je denimo rob preproge, ob zaznavi katerega slepi natančno ve, da je štiri korake od stola. Če slepi igra videčega, ne sme tipati po odru, ampak točno zagrabiti kljuko na vratih in znati pogledati soigralca naravnost v oči.

Gledališka igra »KAKO NAPREJ?« so izseki iz vsakodnevnega življenja ljudi - Omnibus življenjskih utrinkov, ki so prav taki kot mi. In vi. Znajdejo se v situacijah, ki jih poznamo tudi mi. In vi. Dogodki so prav taki kot mi. Ali vi. Različni, a vsak s svojo kvaliteto. Hahljajoči, jokajoči, poskočni, umirjeni, poredni, romantični, osebni, kritični, predrzni, drzni, pozitivni in tako naprej in tako naprej. Prepustili smo se jim. In – uživali! Nismo šteli prizorov, mi bi še … pa še … če pa t'k paše. Naslovi prizorov: Pica, Poizkus; Zamenjani vlogi; Skrivnost, Avdicija in Slovo.

Torej? Kako naprej? Kdo ve? Nihče? Brez skrbi, tudi oni ne  - ali pač!? Saj to je vendar čar življenja. Ni res? Nikoli ne vemo kako, ampak pomembno je, da gremo naprej. Naprej, v nove dni, nove dogodivščine, z pravimi ljudmi.

Igrali so:

Anja Hočevar (Anja, Petra, Sanja, Dolores)

Irena Temlin (mama, Sanda, babica, Antea)

Mia Koritnik (Staša, Asta)

Dada Strle (natakarica)

Dario Vogrič (Zvone, Borut)

Luka Pavlin (Marko, oče)

Kako naprej? Oni vedo - z nasmehom NAPREJ!!!