V soboto 10. marca se nas je 24. mučenikov zbralo pred gasilskim domom v Jablanu. Letos smo se odpravili proti Hmeljčiču, do zidanice g. Janeza Kastelica. Odpravili smo se proti Šrangi, kjer smo jo mahnili v gozd, iz katerega smo prišli malo pred naseljem Sela. Odpravili smo se proti vinski gorici Hmeljčič, cilj pa nas je čakal malo nad vasjo. Kot pravi pregovor, da nesreča nikoli ne počiva, je bilo tudi tokrat tako. Ko so naši fantje v zidanici pripravljali malico za izmučene in lačne pohodnike, so zakurili tudi kamin, da bi se segrel še prostor. Vendar je ravno v tistem trenutku prišlo do preskoka toplotnega sevanja in je začela goreti streha pri dimniku. Dva gasilca, ki sta bila na samem kraju, sta odreagirala zelo preudarno.
Obvestila sta GRC Novo mesto ter poklicala tudi nas, ki smo bili v neposredni bližini vasi in samega gasilskega doma. Medtem ko sta čakala na nas, sta iz kombija vzela gasilne aparate, začela razkrivati streho in gasiti ogenj. Večina pohodnikov pa je stekla kar do bližnjega gasilskega doma v Hmeljčiču. Srečali smo se z domačimi gasilci in ker nas je bilo na pohodu kar nekaj operativnih gasilcev iz Jablana, so nam nesebično dovolili, da uporabimo njihovo opremo in vozilo, tako da smo se potem skupaj odpravili na požar. Ko smo prišli na sam kraj dogajanja, smo vzeli iz kombija še ostale gasilne aparate in tako uspeli omejiti požar, da se ni polno razvil. Potem smo skupaj razkrili preostali del strehe, da smo se prepričali, da še kje kaj ne tli in ne bi ponovno zagorelo. Vmes so prispela tudi druga društva, ampak k sreči ni bilo potrebno dodatno posredovanje.
S termo kamero smo preverili dimnik, in ko je bil tudi ta ohlajen, smo si dokončno oddahnili. Malo pretreseni, vendar odločeni, da bomo pohod speljali do konca. Ko smo se pomirili, smo skupaj pojedli toplo malico, ki nas je čakala. Nato pa smo se počasi odpravili proti gradu Hmeljnik. Naredili smo se krog čez Kamenjsko goro in se nato obrnili nazaj proti Jablanu. Ob prihodu domov pa nas je pričakal se pečen odojek in jagenjček. Sam pohod je bil kar zahteven, ker smo veliko hodili po snegu, vsi pa smo se strinjali, da je bil to tudi najbolj nenavaden pohod do sedaj. Vendar se je po spletu naključji in dobrega sodelovanja med društvi vse lepo izšlo. Je pa bila to zagotovo izkušnja, ki je ne bomo nikoli pozabili.
Obvestila sta GRC Novo mesto ter poklicala tudi nas, ki smo bili v neposredni bližini vasi in samega gasilskega doma. Medtem ko sta čakala na nas, sta iz kombija vzela gasilne aparate, začela razkrivati streho in gasiti ogenj. Večina pohodnikov pa je stekla kar do bližnjega gasilskega doma v Hmeljčiču. Srečali smo se z domačimi gasilci in ker nas je bilo na pohodu kar nekaj operativnih gasilcev iz Jablana, so nam nesebično dovolili, da uporabimo njihovo opremo in vozilo, tako da smo se potem skupaj odpravili na požar. Ko smo prišli na sam kraj dogajanja, smo vzeli iz kombija še ostale gasilne aparate in tako uspeli omejiti požar, da se ni polno razvil. Potem smo skupaj razkrili preostali del strehe, da smo se prepričali, da še kje kaj ne tli in ne bi ponovno zagorelo. Vmes so prispela tudi druga društva, ampak k sreči ni bilo potrebno dodatno posredovanje.
S termo kamero smo preverili dimnik, in ko je bil tudi ta ohlajen, smo si dokončno oddahnili. Malo pretreseni, vendar odločeni, da bomo pohod speljali do konca. Ko smo se pomirili, smo skupaj pojedli toplo malico, ki nas je čakala. Nato pa smo se počasi odpravili proti gradu Hmeljnik. Naredili smo se krog čez Kamenjsko goro in se nato obrnili nazaj proti Jablanu. Ob prihodu domov pa nas je pričakal se pečen odojek in jagenjček. Sam pohod je bil kar zahteven, ker smo veliko hodili po snegu, vsi pa smo se strinjali, da je bil to tudi najbolj nenavaden pohod do sedaj. Vendar se je po spletu naključji in dobrega sodelovanja med društvi vse lepo izšlo. Je pa bila to zagotovo izkušnja, ki je ne bomo nikoli pozabili.
8. marec, ki je mednarodni dan zena, so s pohodom obeležile tudi naše boljše polovice. Malo za nami so imele zbor pri gasilskem domu, odpravile so se proti Mirni Peči, mimo cerkve in nato proti Golobinjeku. Ustavile so se v Kastrevčevi zidanici, kjer so imele malico, nato pa so se odpravile nazaj proti Jablanu.
Čeprav smo bili vsak na svojem koncu, smo se imeli vsi lepo. Čez eno leto pa sigurno spet ponovimo, tako mučeniki, kot tudi žene in dekleta.
