Prvotno (pred nekaj stoletji) naj bi vas stala v gozdu vzhodno nad današnjo vasjo. Ob podrobnem pregledu tega področja so še opazni bledi sledovi hiš, ki pa jih je v večini prekrilo listje in prerasel gozd. V neposredni bližini je tudi manjše močvirje, ki je verjetno za silo omogočalo vodooskrbo vsaj za živali.
Nad vasjo so leta 1895 zgradili železniško progo Ljubljana-Karlovac, v bližini pod Sveto Ano pa tudi predor. Progo naj bi po pripovedovanjih gradili vojni ujetniki od vsepovsod (Rusi, Francozi,…). Živeli so v barakah v gozdu na jugozahodni strani vasi. Ker so vaščanom kradli poljščine, so pot in predel okoli njihovega barakarskega naselja poimenovali »Po kradeš«, kakor se imenuje še danes.
Pred prvo svetovno vojno in kmalu po njej je kar nekaj vaščanov odšlo s trebuhom za kruhom čez lužo v Ameriko. Tisti, ki so srečno prispeli in si tudi našli delo, so dali v vasi v zahvalo postaviti božje znamenje križa in kapelico na začetku vasi. Sredi vasi pa stoji še druga starejša kapelica, pri kateri se je še do pred kratkim izvajal obred blagoslova velikonočnih jedi.
V dolini pod vasjo, ki jo deli na dva dela, pa teče najdaljša dolenjska ponikalnica Temenica. Leta 1938 je ob neurju Temenica tako narasla, da je odnesla lesen most, ki je povezoval spodnji del vasi (Podgabrje) z glavnino vasi. Čeprav Temenica vsako leto večkrat poplavlja, pa takih poplav ne pomnijo več. Še najbližje so bile poplave jeseni 2010. Na mestu starega je bil zgrajen nov armirani most, ki je malo višji od prejšnjega in še danes dobro služi svojemu namenu, povezovanju obeh bregov Temenice. Ob mostu sta bila isto časno zgrajena tudi dva »perivnika«, kar je gospodinjam, ko še ni bilo pralnih strojev po hišah, olajšalo pranje perila na potoku. V bližini je tudi studenec, ki se je do pojava vodovoda in še potem izdatno uporabljal za pitno vodo, Temenica pa za napajanje živine. Še malo višje ob potoku pa stoji mlin, ki je deloval vse do 80-ih let prejšnjega stoletja. Sem so vozili mlet žito tako iz bližnje kot daljne okolice.
Še pred drugo svetovno vojno in kratek čas po njej so v vasi delovale kar tri gostilne – Kastelčeva, Špendalova in Hučeva. Vse so imele dovolj prometa, saj je šla skozi vas glavna furmanska pot iz Novega mesta proti Trebnjem. S pojavom motornih transportnih vozil pa so počasi zamrle.
V času druge svetovne vojne so vas večkrat obstreljevali z artilerijo iz Novega mesta. Skozi vas so večkrat šle tako italijanske, nemške, domobranske in partizanske enote, ki so s seboj prostovoljno, večkrat pa na silo vzeli prenekaterega moža ali sina. Partizani so nad vasjo iztirili vlak, vendar so strojevodjo pravočasno obvestili o nameri, da je lahko skočil z vlaka, preden je le ta iztiril. Da bi transport onemogočili za dlje časa, pa so potem še zaminirali progo v tunelu in da bi še bolj zaleglo, so z vsake strani »nabili« še vlake vanj.
V začetku 70-ih let 20. st. so si vaščani s pretežno lastnimi sredstvi in delom zgradili vaški vodovod s črpališčem podtalnice ob neposredni bližini Temenice in vodohramom nad vasjo pod železniško progo, ki stoji še danes. Žal je zajetje in del napeljave v poznih 80-ih uničilo neurje. Od takrat je vas priključena na občinsko vodovodno omrežje.
