Dosedanji izid je bil krepko v korist Mengšanov – 7 : 2. Nemengšani so bili pripravljeni storiti vse (v športnem smislu), da bi to razmerje zmag in porazov spremenili v svojo prid in v naslednjih letih nagnali Mengšanom strah v kosti. Zamenjali so tudi selektorja, izrabili vse svoje resurse in se maksimalno pripravili na dvoboj. Ko so to zvedeli Mengšani, je zavela pri njih panika. Klicali so vse povprek in svojim potencialnim igralcem dopovedovali kako pomembna tekma je to. In uspelo jim je to v največji možni meri. Nemengšani pa so imeli veliko odpovedi tik pred zdajci, saj poškodbe niso bile uvidevne do njih, bolezen je tudi prispevala svoj piskerček. Tudi nekaj najboljših igralcev se ni moglo udeležiti te tako pomembne tekme, saj so imeli neodložljive obveznosti. Temu je botrovalo to, da zaradi zdravstvenih težav vodstvo kluba ni uspelo pripraviti koledarja turnirjev in ga objaviti na svoji spletni strani. V prihodnje se bo to popravilo.
Prišel je dan boja, kakor je napisal Fran Levstik v pripovedi Martin Krpan. Zgodaj zjutraj so se zbrali najprej predsednik kluba, vodja tekmovanja in oba selektorja. Opravili so vsa potrebna opravila, da bi tekma potekala brez večjih zapletov. Koliko jim je to uspelo bodo povedali udeleženci srečanja. Okoli 9. ure so začeli prihajati tekmovalci. Sledilo je obvezno skupno fotografiranje, seznanitev udeležencev s pravili tekmovanja in poziv na pošteno igranje in primerno obnašanje na igriščih. In začelo se je. Mengšani so silovito začeli in v prvem kolu petih iger povedli s 4 : 1. V tej menjavi smo videli najlepši dvoboj dneva. Po začetnem vodstvu Tadeja Starčiča je Aleš Šporn prevzel pobudo in v podaljšani igri v tretjem nizu premagal nasprotnika. Nič tragičnega. Sledila je prva in nato še druga menjava. Rezultat ni bil nič boljši za Nemengšane. Bilo je že 13 : 2 za Mengšane. Selektorju Nemengšanov je bilo jasno, da je tekma zanj in za njegovo ekipo že dokončno izgubljena. Kljub temu so športno in zagrizeno nadaljevali in uspelo jim je dobiti še dve igri. Po 22 igrah je bil rezultat 18 : 4 za Mengeš, čeprav dogajanje na igriščih ni bilo tako enosmerno. Posamezne igre so bile napete in dolge, saj sta bila športni naboj in nepopustljivost glavno vodilo obeh taborov, kljub močnemu delovanju Sonca in pripeki. Do naslednjega srečanja Mengšani vodijo z 8 : 2.
Vodja tekmovanja, Leo Jerič, je predal prehodni pokal selektorju zmagovalne ekipe, Timu Janežiču. Mladi mož je veselo in vzhičeno prejel pokal, pohvalil svoje igralce in napovedal, da ne bodo popuščali na naslednjih dvobojih. To ga stalo plačila zaboja piva za vse prisotne. Iz njegovih vrst je prišel nasvet, da naj Nemengšani začnejo več uporabljati steno za vadbo. Selektor Nemengšanov, Ivan Juretič, je ta nasvet sprejel, ob enem pa tudi pozval predsednika Marjana Mušiča, da za naslednje leto predvidi dodatna finančna sredstva za izgradnjo nove betonske stene, ker bodo njegovi varovanci dosedanjo verjetno že v kratkem zelo izrabili. Sledilo je prijateljsko druženje, analiziranje tekmovanja, pomenkovanje o res lepem vremenu in veliki udeležbi 45 igralcev. Med njimi sta bili tudi predstavnici nežnejšega spola, Liza Mušič in Olga Avsenik, ki sta se pomerili med seboj. Popestrili sta tekmovanje in izbrisali enoličje moških. Šef kačarjev v klubu, Igor Maver, je prinesel zapis »Kačar« iz zbirke sodobnega izrazoslovja na Slovenskem, ki ga je zmagovalni selektor vsem na glas prebral. Po odpetju nekaj narodnih, rockovskih in tudi drugačnih pesmi, slovenskih in tujih, se je jubilejno 10. srečanje Mengšanov in Nemengšanov prijateljsko zaključilo v zgodnjih večernih urah.
Besedilo in foto: Bregov Šimen
