V deželi Koprivne zavladali so planinci, tam nekje pod Peco, goro, ki je po legendi med napadom Turkov zaščitila kralja Matjaža. Marsikomu nepoznano dolino na Koroškem je za začasno bivanje zavzela nova vladavina PD Mengeš, mladinci, otroci in družine so skupaj z vodniki spoznavali okolico in osvajali razne točke, od nižjih z manjšimi princi in princesami in do višjih tisti z že izkušenimi bojnimi močmi.
Naš »bojni« zemljevid, katera območja bomo prehodili, so segala od votline kralja Matjaža do Pece, od Uršlje gore, tudi do Olševe ter še od koče na Grohatu do Raduhe. Poglavitna sprememba v primerjavi z lanskoletnim taborom so bile vremenske razmere, saj so očitno naše stisnjene pesti in bojne priprave dosegle svoj namen. Kakšna deževna ura nas je prelisičila, a smo z ustrezno opremo vse rešili. Našo vsakdanjo opremo smo za nekaj časa zamenjali za rudarsko in se z vlakom popeljali v osrčje rudnika svinca in cinka globoko v podzemlju Pece. Na muzejski poti smo se seznanili z zgodovino rudarjenja in življenjem rudarjev skozi čas. Svoje bojne sposobnosti smo pokazali v času iger brez meja. Možgančke smo masirali z igrami spomin, tri v vrsto malo drugače, »petelinček«, ravnotežje trenirali na slacklineu, moč in natančnost dokazovali z lokostrelstvom, hkrati pa razvijali še čustva na čutni poti kot »slepci«. V naši zavzeti deželi je primanjkovalo vode, potrebno je bilo skovati načrt varčevanja, eden izmed njih je bil tudi kopanje v bazenu v Ravnah na Koroškem. Naše lačne želodce so z raznimi okusi potešili kar kralji in kraljice s pomočniki, za bojne pohode pa so poskrbeli Gašper M., Boštjan, David in Gašper H. ter Nina, Ana, Nika in Tamara.
Program je bil sofinanciran s strani Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji in s strani Urada za mladino Republike Slovenije.
Besedilo in foto: J. T.
Program je bil sofinanciran s strani Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji in s strani Urada za mladino Republike Slovenije.
Besedilo in foto: J. T.