Žan je star 16 let in danes za premikanje uporablja invalidski voziček. Kot pravi mami Metka Kaliman Bolhar, sta nosečnost in porod potekala brez posebnosti. Žal pa so pri 10 mesecih starosti začeli ugotavljati, da se Žan ne razvija tako kot drugi otroci. Po več pregledih so prišli do zaključka, da je Žan oseba, ki ima globalni razvojni zaostanek (uradne diagnoze, zakaj je tako, nima postavljene). Kljub tej diagnozi je v začetku vsaj hodil. Z leti pa mu je tudi sama hoja predstavljala vedno večjo težavo in po operaciji leve noge januarja 2018 (rekonstrukcija stopala) ni več samostojno hodil. Trenutno bi jim zelo prav prišel nakup novega/novejšega rabljenega stopniščnega vzpenjalca, ker je to edini način, da Žana pripeljejo v stanovanje – živijo v prvem nadstropju in selitev zaradi stanovanjskega kredita ni ena od možnih rešitev. Ves čas sta upala, da je to stanje začasno in da bo Žan s pomočjo fizioterapij sčasoma shodil, a žal se to ni zgodilo. In ker je vzpenjalec zelo drag (servisa za obstoječega ne omogočajo več) smo jim mi z veseljem pristopili na pomoč z organizacijo dobrodelnega turnirja.

Na turnirju nas je igralo 42 igralcev in igralk, večinoma članov Badminton kluba Mengeš, pa tudi kar nekaj naših in Matičevih badmintonskih prijateljev, ki so z veseljem prispevali za dober namen. Odigrali smo tako imenovani "šampanj'c turnir" – gre za turnir, kjer se vsako kolo žrebajo naključni pari. Odigrali smo štiri kroge iger do 30 točk, najboljših 16 igralcev (tistih, ki so zbrali največ točk), pa je v stalnih parih odigralo še igre vse do finala. Kot po navadi smo na turnirju res uživali, še posebej zato, ker je bil namen dobrodelen. Ves denar od prijavnin, prostovoljnih prispevkov naših članov, izkupiček od prodanih srečk … pa smo podarili Žanu. 

Radi bi se zahvalili:

• svojim članom in simpatizerjem kluba za vašo pripravljenost pomagati, super vzdušje in ker ste spet poskrbeli za slane in sladke dobrote;

• Maticu Kalimanu, ki je poskrbel, da nismo bili lačni – pripravil je odlično doma pripravljeno testo za pice, jih dobro obložil in nam jih s pomočjo masterchefa Sandija Komlanca tudi spekel;

• Občini Mengeš, ker je prispevala sredstva za najem badmintonskih igrišč;

• ŠC Harmonija, ker so nam odstopili prostore in prispevali nagrade za srečelov;

• vsem podjetjem in posameznikom, ki ste priskrbeli bogate promocijske nagrade za srečelov ali kako drugače prispevali za dober namen.  

Ker smo se imeli super in ker smo hkrati naredili vsaj nekaj dobrega za Žana, smo se odločili, da je bil to naš 1. tradicionalni dobrodelni klubski turnir. Skratka, zagotovo ponovimo, verjamemo, da vsako leto v še večji zasedbi. 

Besedilo in foto: Helena Šinkovec in Uroš Bregar