V petih dneh smo se ga dodobra naužili. Prvi dan so smučarski učitelji preverili znanje malih smučarjev in jih razdelili v skupine. Drugi dan se je resno delo začelo že dopoldne. Uro in pol so smučali, padali, vstajali, se jezili, se smejali in med drugim pokusili, kakšnega okusa je sneg. Potem so si privoščili malico in plezanje po kupih snega, kotaljenje, lovljene po snegu. Sledilo je še dobro uro in pol smučanja. Vse dni nas je spremljalo lepo, ravno prav hladno, sončno vreme. Napredek otrok je bil viden iz dneva v dan in v četrtek so že vsi smučali na sidrih. Če ne veste, je to vlečnica, ki te pripelje na najbolj strmo progo. In ja, prav ste uganili, vsi so jo presmučali. Poleg smučanja so iskali sladki zaklad, ki ga je skrila Sladkorna vila. Ko je bila že trda tema, smo šli s svetilkami raziskovat okolico, na večerni zabavi so preplesali uro in pol s Tomažem in vsak večer zaspali do 21.30, spali celo noč in se zjutraj zbudili dobre volje. V petek, ko so smučarski učitelji organizirali tekmo v paralelnem slalomu, so bili prav vsi otroci najhitrejši in vsi so dobili zaslužene medalje in naziv Smukač Vriskač. Otroci so se izkazali kot pravi korenjaki, saj so skoraj vse storili sami. Učitelji so pokazali veliko mero potrpežljivosti, ki se je na koncu obrestovala. Me štiri pa smo cel teden uspešno krmarile med vsemi dejavnostmi, uspavanjem, tolaženjem, delanjem kitk, fotografiranjem, obračanjem oblačil na pravo stran, podajanjem robčkov in še čem. En velik bravo za vse nas.

Besedilo: Ksenija Grm
Foto: Andreja Voler