Skromen, nesebičen, prijazen. Vse to in še več je Miro Štebe, ki ga marsikdo pozna z malih zaslonov, saj je kot dopisnik za nacionalno televizijo več kot 20 let poročal iz naših krajev. Rojen Trzinčan je močno povezan tudi z Mengšom in Mengšani.  Le malokdo pa ve, da je bila njegova življenjska pot vse prej kot rožnata.

Planisnko društvo Mengeš in Krajevna knjižnica Janeza Trdine Mengeš sta v sredo, 26. novembra 2025 v Župnijskem domu Sv. Mihaela v Mengšu organizirala predstavitev ponatisa knjige Mira Štebeta - (Pre)izkušnje. Pri predstavitvi knjige se je Miru Štebe pridružil tudi invalid Tim Bučar. Njegov zavod Odprte karte je skupaj z Invalidskim društvom za teorijo in kulturo hendikepa bil pobudnik za ponatis knjige (Pre)izkušnje. 

Skupaj sta nam iskreno pripovedovala o tem, kako se sama spopadata s preizkušnjami, ki nam jih prinese življenje. Navdihujoč pogovor med glavnima akterjema je vodila Maja Keržič. Knjižničarka Barbara Osterman je prebirala odlomke iz knjige, ki so predstavljali rdečo nit pogovora skozi večer. Vse skupaj pa sta s svojo glasbo v celoto povezala glasbenika Hervin Jakončič in Marjan Urbanija. Oba glavna akterja in obiskovalce večera je pozdravil in nagovoril tudi mengeški župan Bogo Ropotar.

Čudovit večer se je zaključil s manjšo pogostitvijo, druženjem in z mislijo iz predstavljene knjige (Pre)izkušnje:

"Verjamem, da ta svet ni solzna dolina. Da je življenje pravzaprav lepo, le da moramo to lepoto iskati v drobnih stvareh, kamenčkih, s katerimi lahko okrasimo mozaik svojega bivanja. Ko nas zadenejo nesreče, teh drobnih biserov ne opazimo in jih niti ne iščemo. Tudi v vsakdanjem življenju pogosto preveč hitimo, ne vzamemo si časa za drobne pozornosti, za oblake, za trave, drobna bitja, ki nas obdajajo in tudi ne za soljudi. Velika večina hiti skozi življenje velikih doživetjem in ciljem naproti, pri tem pa ne opažajo, koliko lepega spregledajo. Včasih nas tok življenja nosi s tako hitrostjo, silovitostjo, da za postanke in podrobnosti niti nimamo časa. Šele pozneje mogoče spoznamo, da ni vse v hlastanju po udobju, bogastvu, prestižu. Mogoče kdaj lahko obžalujemo, da si nismo vzeli časa za svoje najbližje, za sosede, prijatelje, za soljudi, da si nismo vzeli časa za opazovanje rojstva dneva ali noči, da nismo prisluhnili žuborenju potoka in petju vetra v krošnjah dreves, predvsem pa da si nismo vzeli časa zase."

Barbara Osterman (vodja krajevne knjižnice Janeza Trdine Mengeš)