Na otvoritvi razstave sta, po uvodnih nagovorih Franca Jeriča, župana Občine Mengeš in Boga Ropotarja, podžupana Občine Mengeš, prisotnim ključna izhodišča in pojasnila ter pomen pripravljene projektne naloge za študente predstavila mentorica doc. mag. Polona Filipič in asistent Sinan Mihelčič podala. 

V okviru projektne naloge »SO MESTA in JE PODEŽELJE: Trajnostna soseska med mestom in podeželjem« so se študentje osredotočili predvsem na trajnostne zahteve. Med izhodišči za doseganje trajnosti pa ni bila samo energijska trajnost, ampak trajnost predvsem s prometnih vidikov oziroma kako v urbanistični razvoj območja vključiti perspektivo trajnostne mobilnosti. Predvsem kako vzpostaviti življenje v soseski, kjer uporaba avtomobila ni potrebna.

Drugo pomembno izhodišče je bilo, kako v načrtovan razvoj območja vključiti ponovno vzpostavljanje sosesk, ki bi ljudi znova povezale med seboj v skupnost.

Sledila je razlaga in projekcija študentov, ki so se v sedmih skupinah lotevali snovanja posameznih delov sedmih območij oziroma con vzdolž zgrajene mengeške obvoznice. Danes vam bomo predstavili projekt druge skupine, ki je snovala cono2, območje severnega dela Mengša, ki je na vzhodu omejeno z mengeško obvoznico. 

Drugo skupino sestavljata dve študentki 2. letnika smer urbanizem Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani in sicer Valerija Mikulič in Anja Mravlje. Slednja je predstavila projekt urbanistične zasnove v coni2, severnega območja Mengša, ki je na vzhodu omejeno z mengeško obvoznico oziroma sledi coni prve skupine.

Študentki sta svojo rešitev zasnovali s posebno skrbnim odnosom do obstoječe okoliške stavbe. Skrbna analiza cone2 je pokazala, da na obstoječem območju pozidave prevladujejo enodružinske hiše, ki nadaljujejo nize obstoječih linij enodružinskih hiš. Predlog sta torej zasnovali skladno z obstoječim trendom in v svojo urbanistično zasnovo vključili gradnjo enodružinskih atrijskih hiš, ki pa so postavljene bolj gosto, ter na ta način prispevajo k višjemu izkoristku prostora in posledično trajnostnemu razvoju. Atrije sta zaradi boljšega izkoristka sončne svetlobe obrnili na jug. V območje atrijskih hiš sta študentki postavili skupne zelene površine z otroškimi igrali in prostore za druženje. S tem upata, da bi v tovrstnem naselju vzpodbudili druženje prebivalcev in njihovo medsebojno komuniciranje.

V južni del cone2, ki jo je obravnavala druga skupina, sta študentki postavili vila bloke. Vila bloki so večstanovanjske stavbe, ki imajo v pritličju predvidene prostore za centralne dejavnosti, torej za trgovine, pisarne, ambulante in drugo.

Študentki sta območja dveh različnih tipov gradnje povezali s prometno ureditvijo in sicer tako, da sta vzdolž celotnega območja načrtovali kolesarsko pot, ob njej pa rekreacijska pešpot. Obe poti omogočata pretočnost celotne cone zasnove. 

Opozorili sta tudi, da so eno izmed osrednjih izhodišč pri urbanistični zasnovi območja pridobili v sami analizi obstoječega območja. Poudarili sta, da je območje obstoječe pozidave izredno zeleno. Zeleno sosesko sta želeli ohraniti z vključevanjem zelenih površin v območje atrijskih hiš in tako omogočiti obstoječo oziroma pričakovano kakovosti življenja. Na koncu sta študentki odgovarjali še na vprašanja prisotnih. 

Besedilo in foto: Tina Drolc