Francka je bila prvorojenka in je kmalu postala varuška mlajšim sestram in bratu. Po vojni so jo starši vpisali na Gostinsko šolo v Ljubljani, saj si je oče Avgust želel v domači hiši odpreti gostilno. Francka je stanovala v Ljubljani pri stricu, ki je bil hotelir, hodila v šolo in delala v kuhinji ter na recepciji hotela Slon. Kmalu se je v hotelu Slon tudi zaposlila. V tem času je spoznala svojega bodočega moža Ivana Anžina z Dobena, ki se je domov vračal iz Beograda, kjer je študiral na Državnem inštitutu za fizkulturo. Francka je imela srečo, da je spoznala Ivana, saj je bil med NOB, v kateri se je boril od leta 1943 v VII.korpusu, težko ranjen v glavo in je za las ušel smrti. Z Ivanom sta se poročila leta 1951 in si poiskala stanovanje v Ljubljani. Rodila sta se jima dva otroka, vendar je na žalost prvi otrok pri porodu umrl. Tako je sin Janez ostal edinec.
Mož Ivan je bil zaposlen v JLA, zato so se morali leta 1958 preseliti v Sarajevo, kjer je dobil zaposlitev na Vojaški akademiji. Francka se je zaposlila v računovodstvu hotela Evropa, ki je bil čisto blizu njihovega stanovanja. S ponosom se spominja, kako je v Sarajevu opravila vozniški izpit, kar je bilo takrat za ženske zelo nenavadno. Sin Janez je hodil v vrtec in kasneje še v osnovno šolo. Poletne počitnice je preživljal pri starih starših v Mengšu skupaj z bratranci in sestričnami. V Sarajevu so ostali deset let in na ta leta ohranili lepe spomine.
Po vrnitvi v Slovenijo se je Francka ponovno zaposlila v hotelu Slon, tokrat v računovodstvu. Sin Janez je dokončal osnovno šolo in se po gimnaziji vpisal na Biotehniško fakulteto, kjer je študiral živilsko tehnologijo. Mož Ivan se je po upokojitvi v JLA ponovno zaposlil kot profesor obrambne vzgoje. Kmalu so začeli v Mengšu na domači zemlji graditi svojo hišo, kamor so se vselili leta 1975. Francka se je zaposlila v tovarni Melodija, kjer je delala v računovodstvu vse do svoje upokojitve.
V Mengšu se je Francka povezala s svojimi koreninami in z vso ljubeznijo zasadila vrt, na Dobenu, kjer so zgradili še manjši vikend, pa sta skupaj z možem zasadila sadovnjak. V vrtnarstvu in sadjarstvu se je Francka tudi stalno izobraževala in bila članica Sadjarskega društva Ljubljana. Njene gredice so bile vzorno urejene, pridelala je ogromno zelenjave, skrbela za rožice, zlato roko pa je imela zlasti pri izbiri jablan, ki so vsa leta obilno rodile. Sin Janez si je ustvaril družino in tako je po upokojitvi skrbela še za vnuka in vnukinjo. Mož Ivan je zaradi bolezni umrl star komaj 73 let.
Zadnja leta živi Francka v miru in spokoju v družinski hiši skupaj s sinom in snaho. Doma jo pogosto razveselijo pravnukinja in trije pravnuki, na klepetu ob kavi pa se redno druži s sestrama, ki živita v bližini.
Besedilo in foto: Tina Drolc
