Slavnostni govornik, predsednik Zveze združenj borcev Slovenije Marijan Križman, nam je najprej obudil spomin na poboj talcev v Mengšu in na razloge za to okrutno dejanje. Nato je govoril o današnjem času, predvsem o razveljavitvi obsodbe največjega izdajalca v slovenski zgodovini, zločinca Leona Rupnika.
Dejal je: "Bojim se, da se je začelo obdobje, v katerem se bomo Slovenci znova začeli hudo deliti. Ob tej priložnosti sem napisal pismo za javnost, v katerem sem izrazil ogorčenje združenj borcev o tej nerazumni sodbi. Pred dnevi sem pisal tudi na urad za človekove pravice. Naši člani so prizadeti, se počutijo ponižane, kajti njihovi svojci in nekateri danes še živeči člani so bili prav zaradi Leona Rupnika in od njegovega šefa policije Hacina zverinsko mučeni. Ti so, da bi še bolj pokazali pripadnost Nemcem, veliko zapornikov pobili praktično na zadnji dan. Z uglednimi ustavnimi pravniki pripravljamo ustavno obtožbo. Kaj se bo z njo zgodilo, težko rečem. Če se ne bo zgodilo, kar pričakujemo, se bomo pritožili na Evropsko sodišče v Strasbourg s pripisom, da je to sramota za Slovenijo in za Evropo, ki jo je težko prenesti, kajti v preambuli ustave Evropske unije je zapisano, da Evropa temelji na protifašizmu. To pa ne drži, če se dopuščajo take in podobne reči."
Letošnja posebna gostja Jerica Mrzel, ki je pesmi sama uglasbila, nam je zapela dve Kajuhovi pesmi: Slovenska pesem in Dekle iz zapora, Shakespearov 66. sonet in pesem Domovina je ena Otona Župančiča.
Učenci Osnovne šole Mengeš Petja Žaler, Urban Štepec in Tara Kasaš so nam zelo lepo in na visoki ravni recitirali pesmi Nenapisano pismo Ele Potočnik, Slovenska zemlja, Iga Grudna in Eno besedo, Srečka Kosovela.
Slavnostnemu govorniku za aktualen govor in vsem nastopajočim se člani ZB Mengeš za udarne koračnice ter doživeto recitirane in zapete pesmi lepo zahvaljujemo. Prav tako se za priznanje pomena take prireditve s svojo udeležbo zahvaljujemo spoštovanim posameznikom iz javnega življenja, Občine Mengeš, zavodov in društev ter drugih veteranskih organizacij.
Besedilo in foto: mag. Mirjan Trampuž