Na povabilo čebelarja Sebastjana Romšaka smo članice Likovnega društva Mengeš na »Ožbovčevi domačiji«, na Podjelšah v Mekinjah, zadnji ponedeljek v maju pričele s slikanjem na panje. Pri slikanju čebelarskih, poučnih, živalskih, verskih in slovenskih motivov ter motivov povzetih iz vsakdanjega življenja podeželskega prebivalstva na čisto nove panje narejene iz smrekovega lesa nas je vseskozi "gostila" celotna družina.

Panjska končnica je poslikana deščica, ki zapira čebelji panj kranjič. Ljudska umetnost, ki je značilna za Slovenijo je nastala na Gorenjskem in slovenskem Koroškem, od tam pa se je razširila na ozemlje celotne Slovenije. Vsebina panjskih končnic je prepletena tako z zgodovino, legendami, domišljijo, človekovim vsakdanom in ljudskim izročilom.

V preteklosti so za poslikavo uporabljali oljne barve zemeljskih tonov, tem pa so primešali tudi domače laneno olje. Doma pridobljene barve so omogočale dolgotrajno obstojnost poslikav in bile odporne proti različnim vremenskim razmeram. Me smo uporabile barve, ki so namenjene za poslikavo panjskih končnic in so nas ob prihodu na domačijo že čakale. Prijetno vzdušje z veliko smeha se je na domačiji nadaljevalo tudi teden kasneje, ko se je nam pridružilo pri ustvarjanju še nekaj članic. 

Poslikava panjskih končnic je imela izjemno funkcionalno vlogo, saj so lahko ljudje na tovrsten način med seboj razločevali čebelnjake in s tem tudi lastništvo nad panji. Panjske končnice imajo tudi praktičen namen, ker znajo čebele ločevati barve in tako lažje prepoznajo svoj panj. Članice likovnega društva Mengeš smo se tako odločile, da tudi me polepšamo "domek čebelicam" na Ožbovčevi domačiji in tako tudi ohranimo tradicijo slikanja, ki je pomemben del kulturne dediščine.

Besedilo: Emanuela Rodica

Fotografija: Helena Testen