Proslava je bila namenjena ohranjanju spomina na vrednoti svoboda in mir. Na to, da so se naši starši zelo hitro zavedeli, da ne bodo preživeli, če se ne uprejo. Že do junija 1941 je okupator pokazal vse svoje namene. Oblikoval je nemške občine, prepovedal slovenske šole, začel z izseljevanjem. Rodil se je upor, rodila se je Osvobodilna fronta. To je bila, danes bi temu rekli, civilna družba, ki je povezala Slovence v uporu, organizirala bojne enote, vzpostavila oskrbo svoje vojske in vseh, ko so bili pomoči potrebni ter v drugem delu vojne izvedla volitve v ljudsko oblast. Mnogo je bilo žrtev, mnogo izseljenih, mnogo izdanih. Zaradi izdaj je bilo ustreljenih tudi 30 talcev v Mengšu. Med žrtvami vojne je bilo še 79 Mengšanov. Na koncu je prišla svoboda. To smo morali še enkrat braniti 45 let kasneje. Tudi danes se na severovzhodu Evrope dva bratska naroda borita med sabo za svobodo. Premalo je zavzemanja za mir, za pogovore, za diplomacijo miru, ki bi uskladila želje enih in drugih. Večina ljudi želi le v miru živeti na svojem domu.
V okviru proslave smo odprli tudi razstavo NOB 1941 – 1945. Razstava na dvanajstih panojih povzema ključna dogajanja slovenskega narodnoosvobodilnega boja. Avtor razstave je zgodovinar dr. Martin Premk, recenzirala jo je zgodovinarka dr. Nevenka Troha. Na panojih je predstavljen bogat fotografski arhiv Muzeja novejše zgodovine Slovenije.
Slavnostni govornik, avtor razstave in poslanec dr. Premk, ki je bil zadržan, nam je v pismu sporočil svoje izkušnje. Tudi take iz državnega zbora: »Vse prevečkrat je naša zgodovina, predvsem zgodovina druge svetovne vojne, oziroma narodnoosvobodilnega boja, zlorabljena v politične namene. Te zlorabe temeljijo na zamolčevanju ali preobračanju temeljnih podatkov in zgodovinskih dejstev. Zato je razstava NOB 1941 -1945 narejena izključno na podlagi dejstev in brez kakršnih koli ocen. Upam, da bo s pomočjo dejstev razstava vsaj malo pripomogla, da se pomirijo strasti okoli druge svetovne vojne. Po osemdesetih letih je namreč čas, da ljudje začnejo živeti neobremenjeno s tem, na kateri strani ali v kateri vojski je bil kdo med drugo svetovno vojno. Vsi ljudje niso mogli sami odločati o svoji usodi, vojna vihra jih je nosila na vse strani. A katera stran je bila med drugo svetovno vojno prava, je jasno in tega se ne da spreminjati. Le partizani so bili mednarodno priznana vojska antifašističnega zavezništva. Vsi ostali so bili del nacističnih in fašističnih oboroženih sil, domobranci celo del zločinske organizacije SS, kar razstava tudi to jasno pove. Samo partizani so nas osvobodili, samo Osvobodilna fronta je združila narod in postavila temelje slovenski državi, da se je ta leta 1991 lahko tudi osamosvojila. Naša zgodovina je takšna, kot je in nič drugačna, z vsemi svetlimi in temnimi stranmi. Ni zato, da je komu všeč ali ne, da jo zanika ali spreminja. Tu je, da se iz nje učimo in njena temna stran za to, da takih napak ne ponavljamo, njena svetla stran pa kazalo za naprej. Narodnoosvobodilni boj in njegove vrednote, predvsem uporništvo in tovarištvo, so nam lahko za vedno vzor«.
Nadaljevali smo s kulturnim programom, deklamacijami, pesmijo in instrumentalnimi skladbami. Rdeča nit prireditve je bilo delo Karla Destovnika Kajuha, saj je letošnje leto s sklepom vlade Kajuhovo leto. Kajuh je pesmi pisal že pred vojno. Predvsem socialne in ljubezenske. Imel je burno mladost, bil je član komunistične mladine, prve tri leta vojne je preživel v ilegali v Ljubljani, potem se je pridružil kulturniški skupini XIV. divizije in se z njo napotil na Štajersko. Na poti je v 38 izvodih izdal tudi prvo in edino pesniško zbirko. Njegove pesmi so imele izjemno moč, med partizani in prebivalci so vzbudile močan čustveni odziv ter dajale moč in upanje.
V kulturnem programu so sodelovali Mengeška veteranska godba pod vodstvom g. Janeza Pera, Mešani pevski zbor Svoboda Mengeš, ki ga je vodil g. Franci Banko, šestošolci OŠ Mengeš Urban Pavlin, Patrik Anžin in Jaka Smolnikar Ožbolt, ki jim je bila mentorica učiteljica Manca Bernot. Izvajali so partizanske, narodne in predvsem Kajuhove pesmi in skladbe.
V zaključku pa je nastopil raper, producent in igralec Darko Nikolovski. Darko je je zelo angažiran v prizadevanjih, da se NOB približa današnjemu človeku, tudi otrokom. Že pred leti je uglasbil pesmi Karla Destovnika Kajuha, posnel kratek film o Kajuhu in film o Celjskem Starem piskru ter igral v filmu Preboj. Za mlade je izdelal namizno igro Postani partizan. Sedaj pripravlja festival modernega tovarištva, ki bo 10. junija, kar bo naslednja priložnost, da bolje spoznamo NOB. Darko nam je doživeto skozi prozo in poezijo predstavil življenje in čutenje Karla Destovnika Kajuha.
Vsem, ki ste se udeležili prireditve, obiskovalcem, posebnim gostom, delegacijam in praporščakom ter nastopajočim se za vašo udeležbo in vaš prispevek člani ZB Mengeš lepo zahvaljujemo.
Besedilo: Mirjan Trampuž
Foto: Irena in Mirjan Trampuž
