Sprejem v centru mesta in že takoj prvi dan nastop na velikem odru v mestu Temuco, ki je poslovno središče regije, nas je takoj v polni meri vključil v festivalsko dogajanje. V večerni predstavi pred 1.200 gledalci v nabito polni dvorani smo nastopili skupaj s skupinami iz Kolumbije, Peruja in domačimi folklorniki iz Čila. Že veličastna plesna otvoritev je nakazala odličnost predstave. Prireditvi primerno je bilo čutiti nekaj napetosti, ko pa smo stopili na oder, smo se sprostili in uživali v nastopu. Sprejem in odziv publike z dolgim aplavzom je pokazal, da smo se kot edini nastopajoči zunaj Južne Amerike odlično vključili v program in s kontrastom popestrili predstavo.

Turneje vedno ostanejo v spominih po druženju med skupinami. Na začetku še dokaj zadržano, potem pa vedno bolj živahno in tako smo se ob večerih vsi zibali v mešanici južnoameriških in alpskih ritmov. Polki in valčku so se tako pridružili plesi, kot so Cumbia (Kolumbija), Bachata (popularna glasba in ples iz Srednje Amerike), Salsa (Kuba), Cueca (Čile), Rapanui (vzhodni otok sredi Tihega oceana) in Festejo (ples sužnjev, ki so živeli v Peruju – negros / negritos). Krasno vzdušje, obilo smeha ob naših izvedbah južnoameriških plesov in obratno so hitro stkali prijateljstva.

Prvi del turneje se je z nastopi in ogledi lokalnih znamenitosti nadaljeval v mestih Loncoche, Queule (ob izlivu reke Rio Boldo o Queule v Tihi ocean) in Tolten, sklenili pa v mestu Pucon, ki leži pod Andi na obrobju več nacionalnih parkov z najbolj znamenitim okoli delujočega vulkana Villarrica. Na ta način smo prepotovali dobršen del regije od obale Tihega oceana, do Andov in imeli priložnost videti vso to raznolikost in pestrost pokrajine, hkrati pa z obiskom avtohtonih vasi že omenjenih staroselcev Mapuchev spoznati bogato kulturno dediščino in zgodovino.

Turneja se je nadaljevala v mestu Lautaro s predstavitvijo v povorki in kratkim nastopom pred mestno hišo, kjer se je s pozdravom župana in izmenjavo daril sklenil uradni sprejem. Zvečer nastop v bližnjem mestecu Pillanlelbun, naslednji dan pa prosto, ko so bili na sporedu ogledi in popoldansko druženje na festivalu piva. Čile je namreč poznano po zelo kakovostnem pivu, ki so ga v te kraje prinesli priseljenci iz Nemčije. Prav tako dosegajo njihova vina zelo visoko kakovost, tako da je bilo tudi za sladokusce in ljubitelje tako hrane kot pijače zelo dobro poskrbljeno.

Festivalski del turneje smo sklenili v mestu gostiteljev z večernim nastopom na prostem v idiličnem parku, ki je dal odru in razsvetljavi še posebej lepo kuliso. Temperature so bile ves čas festivala zelo prijetne, saj je v tem času v Čilu poletje, v teh krajih pa temperature nikoli niso presegle 30 stopinj.

Sledil je uradni zaključek festivala in skupna večerja, kjer je bilo kar čustveno vzdušje, saj smo se v teh sedmih dneh med skupinami iz Kolumbije, Peruja in Čila že zelo navezali drug na drugega.

Po zaključku festivala je sledilo raziskovanje nacionalnih parkov v bližini že omenjenega mesta Pucon ob vznožju Andov, kjer smo si v naslednjih štirih dneh ogledali naravne lepote tega koščka sveta. Kraj ponuja res veliko, od slapov, gorskih jezer in lepih pohodnih poti, do namakanja v vulkanskih termah, raftanje, kanjoning, vožnje z ladjicami … Zagotovo pa je bil vrhunec potovanja vzpon skoraj celotne skupine na že omenjeni delujoči vulkan Villarrica, ki smo ga od daleč opazovali ves čas našega bivanja v teh krajih. Visok je točno 4 metre manj od našega Triglava (2.860 m), vzpon pa se začne na zgornji postaji sedežnice na višini 1.400 m. Dobro opremljeni z derezami in cepini smo se spopadli s snežno strmino in v nekaj manj kot štirih urah vzpona prišli do roba kraterja. Žal je bil v času našega vzpona vrh odet v meglo, tako da žrela nismo mogli videti, smo ga pa zelo dobro slišali (grmenje) in vonjali, saj so nekatere skupine morale uporabiti celo zaščitne maske proti strupenim plinom.

Za nami je tako še eno izjemno lepo in doživetij polno festivalsko popotovanje. Različne kulture, odlične koreografije, lepa pokrajina, stkana prijateljstva in vsa doživetja v festivalskih dneh nas res povežejo in pustijo nepozaben pečat.

Besedilo: Boštjan Svete

Foto: Zoran Jagodič