V Trebnjem je ta torek potekala primopredaja predsedovanja Skupnosti občin Slovenije, v okviru katere je funkcijo predsednika po mag. Gregorju Macedoniju prevzel dosedanji podpredsednik Nejc Smole, župan Občine Medvode. Predsedstvo se je dosedanjemu predsedniku zahvalilo za uspešno delo, novemu predsedniku pa izrazilo polno podporo pri nadaljnjem uveljavljanju interesov slovenskih občin. Članice in člani Predsedstva SOS so obravnavali ključne zakonodajne predloge na področju lokalne samouprave in lokalnih volitev, se seznanili z aktualnimi evropskimi razvojnimi politikami ter sprejeli več pomembnih stališč.
Skupnost občin Slovenije je v skladu s Statutom organizirana tripartitno. V preteklosti se je pokazalo, da so lahko interesi občin glede na njihovo velikost različni in včasih tudi nasprotni. Skupnost občin Slovenije pa združuje vse občin, ne glede na velikost, teritorialno pozicijo ali politično prepričanje županje ali župana. Skupnost tako sestavljajo tri statutarno določene sekcije: Sekcija mestnih občin, Sekcija občin s sedežem upravnih enot in Sekcija ostalih občin. Vsaka sekcija izvoli predsednika, podpredsednika in 8-člansko predsedstvo. Predsednika Skupnosti občin Slovenije imenuje predsedstvo. Funkcijo predsednika SOS si v skladu z vrstnim redom, ki ga določi predsedstvo v enakih časovnih obdobjih znotraj štiriletnega mandatnega obdobja, delijo predsedniki sekcij SOS. Župan Nejc Smole bo tako, kot predsednik sekcije ostalih občin, Skupnost občin Slovenije vodil v zadnjem delu tega mandata.
Predsedstvo SOS se je seznanilo s predlogom sprememb Zakona o lokalni samoupravi (ZLS) ter novim predlogom Zakona o lokalnih volitvah (ZLV), ki ju je predstavil državni sekretar Jure Trbič. Predlog ZLS uvaja strožje pogoje za opravljanje občinskih funkcij: posameznik, pravnomočno obsojen na več kot eno leto zapora zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ne bi mogel kandidirati ali opravljati funkcije župana, podžupana ali člana občinskega sveta v času prestajanja kazni ter še pet let po njej. Novela prinaša tudi ureditev pravic županov po izteku mandata, vključno z možnostjo nadomestila plače pod pogoji, podobnimi kot pri poslancih, za kar se je Skupnost občin Slovenije še posebej zavzela.
Predsedstvo je bilo seznanjeno tudi z novim predlogom ZLV, ki zaradi poenostavitve omogoča obravnavo skupaj z drugimi zakoni o nekaznovanosti. Predlog ureja pogoj neizvoljivosti za pravnomočno obsojene kandidate, omogoča elektronsko povezavo zbirke kandidatur s kazensko evidenco ter dopolnjuje seznam javno objavljenih podatkov kandidatov.
Predsedstvo SOS je obravnavalo Resolucijo Odbora regij o Predlogu večletnega finančnega okvira EU 2028–2034. Evropska komisija namreč predlaga temeljito reorganizacijo evropskih razvojnih politik, pri čemer naj bi Nacionalni in regionalni partnerski načrt (NRPN) nadomestil obstoječe programe (kohezijske, kmetijske, ribiške, socialne). Predlagani NRPN bistveno zmanjšuje vlogo občin in regij, prenese ključne razvojne odločitve na državo, ustvarja konkurenco med sektorskimi politikami, slabi načelo subsidiarnosti in večnivojskega upravljanja ter zmanjšuje preglednost ter nadzorno vlogo Evropskega parlamenta. Predlagane spremembe ogrožajo stabilnost naložb ter zmanjšujejo sposobnost občin, da dolgoročno načrtujejo svoj razvoj v skladu z načeli policentričnosti. Zato Predsedstvo SOS javno opozarja na tveganja predlagane reorganizacije evropskih razvojnih politik. Članice in člani so poudarili potrebo po ohranitvi regionalnih in lokalnih alokacij ter zavrnili NRPN v predlagani obliki. Predsedstvo SOS poziva k ohranitvi samostojne kohezijske politike ter zaščiti instrumenta za pravični prehod, ključnega za regijo SAŠA in Zasavje. Skupnost občin Slovenije bo stališče posredovala slovenskim predstavnikom v Odboru regij, resornemu ministrstvu, Ministrstvu za zunanje zadeve in Vladi RS, s pozivom, da se zahteve slovenskih občin vključijo med pogajalska izhodišča pri oblikovanju proračuna EU 2028–2034.
Predsedstvo je pregledalo opravljeno delo SOS in obravnavalo pobude županj in županov. Predsedstvo SOS se je seznanilo s pobudo občin Apače, Cerkvenjak, Dornava, Gornja Radgona, Razkrižje in Rogaševci za spremembo Zakona o lekarniški dejavnosti (ZLD). Občine predlagajo črtanje pogoja »sosednosti« občin v več členih zakona, kar bi omogočilo ohranitev lekarniških podružnic tudi v primerih, ko občine med seboj ne mejijo. Kot izpostavljajo pobudnice, trenutna ureditev neupravičeno omejuje skupno podeljevanje koncesij, saj praksa jasno kaže, da lahko lekarniška dejavnost učinkovito poteka na območju več medsebojno nesosednjih občin. Predsedstvo SOS je pobudo prepoznalo kot utemeljeno in se bo zavzelo za hitro reševanje na resornem ministrstvu.
Predsedstvo SOS se je seznanilo s pobudo Občine Velike Lašče, ki opozarja na izrazito pomanjkanje razpisov za financiranje cestne infrastrukture. Občina poudarja, da so razpisi vse bolj usmerjeni v mehke projekte in zelene prehode, medtem ko nujne obnove in sanacije cest ostajajo brez ustrezne podpore, kar posebej prizadene manjše občine z omejenimi viri. Občine članice so pobudo podprle, zato bodo strokovne službe SOS resorno ministrstvo na to opozorile.
Predsedstvo SOS je obravnavalo tudi osnutek Strategije regionalnega razvoja Slovenije 2026–2050, ki krepi vlogo regijskih središč, teritorialni dialog in pristop »od spodaj navzgor«, kar Skupnost občin Slovenije podpira, saj so občine in regije ključni nosilci razvoja že vrsto let. Dokument predvideva večjo vključenost regij v načrtovanje in odločanje o projektih ter jasnejšo povezanost med nacionalnimi cilji, regijskimi strategijami in lokalnimi potrebami. SOS pozdravlja, da strategija poudarja visoko kakovost življenja in dostopnost javnih ter tržnih storitev v vseh delih Slovenije, kar daje pomembno razvojno podlago tudi za reševanje vse pogostejših zapiranj poštnih, bančnih in drugih osnovnih storitev. Predsedstvo SOS pričakuje, da bodo cilji policentričnega razvoja, krepitev regionalnih struktur ter podpora obmejnim in demografsko ranljivim območjem dosledno upoštevani tudi pri pripravi izvedbenih dokumentov in financiranja v prihodnjih letih.
Predsedstvo SOS je opozorilo na vse bolj zaskrbljujoče zapiranje poštnih, bančnih in drugih ključnih storitev v lokalnih skupnostih, kar resno ogroža dostopnost osnovnih storitev prebivalcev, zlasti v manjših in demografsko ogroženih občinah. Primeri iz Šoštanja, Velikih Lašč in Hrastnika potrjujejo, da se trend nadaljuje, predlagane spremembe regulative pa bi standarde dostopnosti še dodatno znižale. Zapiranje poslovalnic pomeni odmik države od podeželja, slabšanje kakovosti življenja in oslabitev policentričnega razvoja, ki ga predvideva Strategija regionalnega razvoja 2026–2050. SOS opozarja, da občine ne morejo prevzemati bremena nadomestnih modelov, ki prenašajo stroške in odgovornosti na lokalno raven, obenem pa zmanjšujejo kakovost storitev. Skupnost občin Slovenije zato odločno nasprotuje ukinjanju poštnih, bančnih in drugih osnovnih storitev ter zahteva ohranitev najmanj sedanje mreže poslovalnic, obvezno vključevanje občin v postopke spreminjanja regulative in celovito analizo vplivov pred vsakim zapiranjem. SOS poziva državo, regulatorje in izvajalce storitev k pripravi dolgoročne strategije ohranjanja storitev na podeželju, skladno z načeli policentričnega razvoja, ter opozarja, da morajo biti tudi bančne storitve obravnavane kot storitve splošnega interesa.





