Praznik Karmelske Matere Božje je vezan tudi na začetke karmeličanskega reda in na goro  Karmel v  Izraelu ob  obali Sredozemskega morja. Tam se že od antičnih časov  nahaja svetišče, ki pa je najbolj znano po starozaveznem preroku Eliju, ki je tam v votlini  preživel življenje v samoti in molitvi, ob izviru žive vode, ki se po njem tudi imenuje. Prvi kristjani so po zgledu preroka poselili okolico Karmela, kasneje pa tudi sam hrib. V času križarskih vojn je na Karmelu živela skupina puščavnikov po pravilih, ki jim jih je dal jeruzalemski patriarh Albert. Pravzaprav so bili to prvi karmeličani. Enemu izmed njih, Šimunu Stocku, prvemu predstojniku karmeličanov, se je v začetku 13. stoletja prikazala Mati božja na gori Karmel in mu podelila škapulir,  znamenje vdanosti Bogu in varovanje pred nenadno smrtjo.

Škapulir je prvotno del vrhnjega oblačila, ki ga nosijo nekateri menihi, tudi karmeličani in je podoben dolgemu predpasniku, ki sega od vratu do tal, spredaj in zadaj na redovniškem habitu. Kasnejši karmelski škapulir, ki so ga uporabljali tako redovniki kot verniki laiki, je sestavljen iz dveh kosov vrvi, na kateri sta na sprednji in zadnji strani pritrjeni nabožni podobi. Škapulir se nosi kot posebno znamenje Marijine navzočnosti in pomoči. Škapulir predstavlja podobo božje navzočnosti, ki se uresničuje posredno preko Blažene Device. Bog po Mariji izliva obilje svojih milosti na nosilce škapulirja.

Pri nas na slovenskem imamo samo dva karmeličanska ženska samostana in sicer v Sori in v Mirni peči. Redovniki karmeličani pri nas nimajo nobenega samostana. Sicer pa  so v   Sloveniji Karmelski Materi Božji  posvečene tri župnijske in štiri podružnične cerkve. V nedeljo 16.julija je pri sveti maši na Češnjicah nad Blagovico o tem, na farni praznik v najvišje ležeči cerkvici v občini Lukovica posvečeni prav Karmelski Materi Božji, spregovoril župnik Bernard Rožman. Pri slovesni sveti maši je predstavil tudi novo pomoč v župnijah , ki jih upravlja in sicer stalnega diakona Janeza Rožmana. Slovesno sveto mašo in procesijo, pri kateri je prepeval cerkveni pevski zbor pod vodstvom zborovodje in organista  Matjaža Pestotnika, so zaključili še z blagoslovom del, ki so bila v župniji opravljena v tem letu. Tako so poleg ureditve opornega zidu in okolice v zvonik namestili nova polkna, ter obnovili križ z razpelom na steni cerkve.

Vsa dela skupaj so, kljub veliki  pomoči domačinov, stala veliko, a  so faranom v ponos  in bodo tudi še nekaj generacijam. Da se farani trudijo in živijo z župnijo so dokazali tudi s številčnim obiskom slovesnosti pri kateri so se spomnili tudi rajnih župnikov, ki so nekoč delovali v župniji.  Če o karmeličanskem redu  rečejo, da je ves marijanski, saj je posvečen posnemanju in češčenju Božje Matere, naj torej vse , ki so se udeležili slovesnosti in tudi vse nas še naprej spremlja  in varuje Karmelska Mati Božja, ki se ji radi priporočamo.