Strah ima po navadi velike oči in nekaj tega je bilo tudi pri učencih in učenkah generacije 2016-2025, ko so prvič stopili čez šolska vrata. Čeprav niso vsi vstopili čez šolska vrata na Brdu so svoje devetletno šolanje vsi končali tam. In končali so ga z valeto, ki je nosila naslov Misija nemogoče opravljena.

In kakor je vsak začetek težak je slovo, kljub včasih neprijetnih trenutkih, še težje in vendar je bil za učenke in učence 9. a 9. b in 9. c razreda na osnovni šoli Janka Kersnika konec učenja v osnovni šoli, saj so v sredo 12. junija imeli valeto. Z njo so se  poslovili ne le od šole, ampak tudi od učiteljev in učiteljic, ravnateljice ter vseh, ki so jih spremljali na njihovi poti odraščanja. Niso pozabili niti tajnice, računovodkinj, hišnikov, snažilk, kuharic, voznikov kombijev in avtobusov, torej vseh, ki so jih srečevali za čas njihovega šolanja in, ki so bili pomemben del v njihovem izobraževalnem obdobju.

Ker so bili tokrat oni zvezde večera so jim bile namenjene tako besede ravnateljice dr. Anje Podlesnik Fetih, županje mag. Olge Vrankar in predsednika sveta staršev Mihe Cerarja. Ravnateljica, ki jih je spodbujala, usmerjala in podpirala vsa ta leta na njihovi poti jim je najprej zaželela dobrodošlico na valeti učencev in učenk generacije 2016-2025 nato pa nadaljevala s pogledom skozi okno kako lepi in sončni so dnevi, ki že naznanjajo počitnice, a ne le to, prišel je tudi čas slovesa, kajti vsaka zgodba se enkrat konča. Počasi ste stopali po stopnicah učenja in danes ste prišli do konca prvega dela vašega vzpenjanja po stopnicah. Odraščate v uspešne, vedno bolj zrele in, kar je pomembno, prijazne ljudi ter dobre prijatelje. A ni besed namenila le njim, tudi staršem jih je namenila, in sicer naj nadebudnežem pustijo, da se razvijajo in rastejo, a naj jim bodo hkrati v oporo, ko jih bodo potrebovali. Z medsebojnim sodelovanjem in podporo smo namreč dočakali dan, ko zapušča našo šolo generacija, ki je v znanju na slovenskem povprečju presegla vsa pričakovanja. Kar 19 učencev je imelo vsa leta nadpovprečen učni uspeh, bili ste tekmovalni, a tudi prijateljski. Na koncu je še dodala: ste člani svetovnih prvakov v plesu, voditelji, igralci, inštrumentalisti, pevci in športniki. A izziv premagati učitelje in učiteljice v odbojki ste preložili na ramena naslednje generacije.

Županja mag. Olga Vrankar jim je dejala, da je danes poseben dan, saj zaključujete devetletno šolanje. Znanje, radovednost, vzponi, padci in lepi spomini so za vami, pred vami pa so nove poti, novi sošolci, novi kraji in nova spoznanja. Z znanjem in vrednotami ki jih imate jim boste zagotovo kos, jih dosegli in morda celo presegli. Verjemite vase, sledite svojim ciljem in sanjam. Vztrajnost in pogum naj bosta vedno z vami. Srečno.

Do besede je prišel še Miha Cerar, predsednik posvetovalnega organa šole oziroma sveta staršev. Za to kaj naj pove mladim je poprosil umetno intelegenco, a je bil govor tako pocukran, da je raje povedal nekaj kar naj bi bilo mladim za zgled. Tokrat jim je v nagovoru omenil dolgoletnega predsednika sveta staršev Toneta Medena, ki je kar 20 let opravljal to dolžnost in bil obenem nesebičen zgled služenja skupnosti. A to služenje mu ni bilo v breme ampak ga je bogatilo, kajti ko delaš za druge tudi sam rasteš. Zato, ko vam bodo rekli, da se ne da, vztrajajte, kajti v tem se skriva prava vrednost življenja.

Še predstavitev razredov in razredničark in kam mlade vodi pot naprej. Tako so se nam z zanimivimi predstavitvami predstavili 9. a razred z razredničarko Barbaro Duralijo, 9. b z razredničarko Matejo Kos Kobe in 9. c z razredničarko Ano Kladnik Leban. Ker se vedno najde kaj zanimivega nam je utrinek iz šolskih klopi povedala ena izmed razredničark, in sicer tega, da se ji je mudilo na malico, ker je bila lačna, da pa bi se eden izmed učencev rad z njo pogovarjal. Veš, mu je dejala, ko sem lačna sem zoprna in učenec ji je hladno odgovoril: "O učiteljica, potem ste pa vi velikokrat lačni". In nasmejali smo se, seveda so nas ne ravno v smeh, ampak v dobro voljo spravili že učenci na začetku s plesom, nato s posameznimi predstavitvami in vmesnimi točkami. Tako smo preko plesa, glasbe in govora spoznali njihovo pot od prvih korakov v osnovni šoli vse do danes.

Sledila je podelitev priznaj najboljšim učencem in učenkam tako v znanju kot športu, slednji niso pri znanju nič zaostali ter vpis v zlato knjigo. Potem, ko so učenci prejeli svoja priznanja in pohvale, so sledile še zahvale ravnateljici in razredničarkam ter sorazredničarkam. Na koncu so zaigrali še inštrumentalisti in zapel nam je zbor devetošolcev, a še ni bilo konec. Če je mlade plesa učila Martina Hribar Tekavc iz plesne šole Miki so slednji ples odplesali s starši brez vaje in kar dobro jim je šlo. Upam, da bo novo šolsko leto na srednjih šolah podobno plesu, in bodo njihovi koraki, ne le plesni, skladni s pričakovanji. Naj bo srečno in uspešno na vaši novi poti. Torej misija nemogoče prvi del opravljena, prihaja drugi del.

DJD