Vodja izkopavanj Milena Horvat pojasnjuje, da samo najdišče leži ob stičišču dveh hudourniških grap in je dvignjeno nad poplavno ravnico reke Radonje. Večina odkrite stratigrafije je zato povezana prav z delovanjem omenjenih hudournikov. Po odstranitvi mlajših naplavinskih depozitov, ki so vsebovali sporadične najdbe iz prazgodovinskega, rimskega obdobja, srednjega in novega veka ter sodobnosti, se je v vzhodnem delu sektorja 2 pokazal starejši del paleovršaja, ki je v nekem daljšem časovnem obdobju predstavljal varno področje pred poplavami. V nabrežini večjega vodotoka, ki je potekal ob zahodni meji vršaja, so bii odkriti ostankih dveh peči, ki sta bili vkopani v nabrežino v času njegove izsušitve ali zmernega vodostaja ( obe peči sta bili uničeni v času ponovne hudourniške aktivnosti vodotoka). V plasti nad nad pečjo so bili odkriti odlomki lončenine, ki tipološko sodijo v mlajšo bronasto dobo. Kot so pokazale raziskave je potekala po površini vzhodnega dela vršaja v času enolitskega obdobja plitva struga manjšega vodotoka, katerega zgornji sediment je vseboval večje količine odlomkov lončenine ter dele poškodovanih kamnitih orodij (žrmlje, glajena sekira), kar  nakazuje na obstoj (eneolitske) naselbine v neposredni bližini. 

Največjo težavo je arheologom predstavljala izredna globina izkopa in s tem povezana deponija izkopane zemljine, ki je na nekaterih mestih dosegla tudi 1,9m, saj naj bi po predhodno izkopanih arheoloških testnih jarkih, ki jih je opravil Center za preventivno arheologijo, globina izklopa segala le do 90 cm. Arheologe so najbolj presenetile prazgodovinske najdbe, prav tako pa Horvatova dodaja: "arheološke raziskave, ki tenutno potekajo v Blagovici (prav tako na trasi plinovoda) pričajo o bogati preteklosti tega področja v rimskem obdobju."