Logo MojaObčina.si

Lukovica

DANES
18°C
12°C
JUTRI
19°C
10°C

Razvojni center Srca Slovenije organiziral spletni mednarodni dogodek za kakovostnejše življenje starejših

Razvojni center Srca Slovenije je v sredo, 23. junija 2021, organiziral spletni mednarodni dogodek na temo kakovostnejšega življenja starejših v okviru evropskega projekta EU_SHAFE, ki naslavlja pametna, zdrava in starosti prijazna okolja. Predstavile so se dobre prakse s področja komunikacije in informiranja, ki starejšim omogočajo boljše in kakovostnejše življenje, jih seznanjajo pomembnimi informacijami in vključujejo v družbo. Dobre prakse so bile med udeleženci odlično sprejete, zato menimo, da jih je potrebno širiti, hkrati pa tudi prilagajati stalno spreminjajočim potrebam in okoljem, predvsem pa vedno znova iskati priložnosti za aktivno vključevanje in lažje prilagajanje starejših.
Dogodek, s skoraj 50 udeleženci iz vse Evrope, je moderiral Gregor Cuzak, ki se že vrsto let zavzema za izboljšanje kakovosti življenja starejših v Sloveniji. Je soustvarjalec in soorganizator HealthDay.si, vodilne slovenske skupnosti za inovacije v zdravstvu, aktivno pa je vključen tudi v mednarodno iniciativo ECHAllience. Udeležence sta nagovorila župan Občine Litija, Franci Rokavec in direktorica Razvojnega centra Srca Slovenije, Mojca Štepic.

G. župan je izpostavil projekte in vsebine, ki jih občina v zadnjih letih intenzivno izvaja za starejše občane, in sicer izgradnjo Medgeneracijskega centra Šmelc, ustanovitev Sveta za medgeneracijsko povezovanje ter vključitev v projekt Sopotniki, ki starejšim omogoča brezplačne prevoze ter k izvajanju eOskrbe Telekoma Slovenije, ki subvencionira storitev oskrbe in celodnevne povezave starejših preko osebnega telefonskega alarma na daljavo.

Mojca Štepic je poudarila, da moramo pri prenosu takšnih dobrih praks vedno upoštevati potrebe starejših in da je projekt EU_SHAFE pomembno prispeval k ciljem Strategije LAS Srce Slovenije, ki sedaj dajejo še večji poudarek ranljivim ciljnim skupinam, tudi starejšim. Kot konkreten odgovor na to, je bil pripravljen in potrjen LAS projekt »Točka za starejše«, ki bo sofinanciran s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Projekt, ki se je uradno pričel izvajati v juniju 2021, bo omogočil prenos znanja in praktičnih izkušenj skozi predavanja in delavnice, nudile pa se bodo storitve svetovanja starejšim in pomoč na domu. Vzpostavile se bodo tri točke za starejše v občinah Litija, Šmartno pri Litiji in Lukovica, mreža sodelujočih organizacij in mreža prostovoljcev.

Anita Molka in Tina Pregel iz Razvojnega centra Srca Slovenije sta predstavili deset dobrih evropskih praks iz šestih držav, ki so bile prepoznane v lokalnih okoljih partnerjev projekta (na regionalni ali nacionalni ravni) na temo komunikacije in informiranja. Več informacij o tujih dobrih praksah TUKAJ. Evalvacijo dobrih praks je predstavil Felix Arrieta Frutos iz Univerze Deusto iz Španije.

Drugi del dogodka je bil namenjen štirim slovenskim dobrim praksam ter okrogli mizi. Marko Zevnik je predstavil projekt Sopotniki, ki nudi brezplačen prevoz starejšim v podeželskih okoljih. Trenutno se izvaja v 16-ih občinah, s 370 aktivnimi prostovoljci. Cilj je preprečiti ali prekiniti izoliranost in osamljenost starejših prebivalcev iz predvsem manjših, odročnejših krajev, ki zaradi oddaljenosti, odsotnosti avtomobila ali slabih prometnih povezav skoraj ne zapuščajo doma. Starejšim omogočajo, da se udeležujejo kulturnih dogodkov, obiskujejo svoje prijatelje, gredo k zdravniku, v trgovino, spletajo nova poznanstva in prijateljstva ter ohranjajo družabne stike s širšo okolico.

Črt Kanoni iz Zveze društev upokojencev Slovenije je predstavil kako so se zavzeli in aktivirali ter s pomočjo komuniciranja in informiranja nudili podporo svojim članom v času Covid-19 krize. Poudaril je, da moramo pri pospešeni digitalizaciji, ki je tudi posledica epidemije, paziti na vključenost vseh starejših. Kar 45% starejših namreč meni, da nimajo ustreznih digitalnih znanj ali orodij. Preko programa Starejši za starejše so izvedli več kot 60.000 telefonskih klicev, organizirali spletne delavnice, pomoč na domu, prevoze, dostavo humanitarnih paketov in hrane ter različna svetovanja več kot 20.000 starejšim.

Brigita Dane iz Simbioza Genesis je spregovorila o pomembnostimedgeneracijskega sodelovanja, prostovoljstva in vseživljenjskega učenja. Simbioza je v obdobju 2011-2013 uspela povezati celotno Slovenijo, ko so mladi učili starejše uporabljati računalnik (vseslovenski teden izobraževanja starejših o digitalnih orodjih). Kasneje so širili svoj program in vsebine, tudi v sodelovanju s podjetji Google in A1. V času epidemije so za starejše razvili aplikaciji  Magda in Čvekifon.  Čvekifon je klepetalnik, Magda pa mobilna aplikacija, ki združuje številne koristne informacije, podatke in kontakte na enem mestu.

E-oskrbo in E-zdravje je predstavila Elena Nikolavčič iz Telekoma Slovenije. Storitev E-oskrba zagotavlja 24-urno povezavo s centrom za pomoč na daljavo in takojšnje proženje klica na pomoč s pritiskom na gumb na obesku ali na varovalni enoti v primeru padca ali slabosti. Pomoč organizira medicinsko osebje v asistenčnem centru in o tem obvesti svojce. Aplikacijo E-zdravje pa si starejši lahko naložijo na telefon ali tablico in vsebuje tudi merilnike vitalnih funkcij, npr. krvni sladkor in krvni tlak. Meritve se prek aplikacije samodejno prenesejo v telemedicinski center, kjer se samodejno sprožijo alarmi, če meritve odstopajo od predvidenih.

Dogodek se je zaključil z okroglo mizo »Pomembnost komunikacije in informiranja za starejše in o njih«, na kateri so sodelovali Aleš Kenda iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Črt Kanoni iz Zveze društev upokojencev Slovenije in Lea Lebar iz Fakultete za družbene vede. Poudarili so, da je področje, kljub pomanjkanju nacionalne pobude, napredovalo zaradi številnih lokalnih iniciativ (Simbioza, Sopotniki, Zlata mreža, Prostofer, Starejši za starejše in drugih). Vrednost vsakega starejšega je namreč neprecenljiva in vnuki se pogosto največ naučijo prav od svojih dedkov in babic. Kako to neprecenljivost izkoristiti, pa se moramo kot družba še naučiti. Ključ je v grajenju mostov med generacijami, sodelovanju in delovanju na osnovi skupnih interesov. Raznolikost, različna znanja in izkušnje, še posebej pa neponovljivost vsakega posameznika, so lastnosti, iz katerih bomo črpali moč takrat, ko bomo s komunikacijo znali vzpostavljati povezave. Cilj komunikacije ne bo dokazovanje, kdo ima prav in kdo ne, temveč bomo znali, kljub razlikam, videti skupno korist in skupne cilje.

Okrogla miza se je zaključila z mislimi, da bo v prihodnje potrebno pozornost posvetiti povezovanju lokalnih pobud s spodbudami na nacionalni ravni. Najboljši projekti se bodo tako lažje širili tudi mednarodno. Tuji udeleženci dogodka so pokazali veliko zanimanja za predstavljene slovenske dobre prakse, nekatere nameravajo prenesti tudi v svoja okolja, zato jih bomo z veseljem promovirali in predstavljali še naprej.

Všečkaj objavo


Oceni objavo


Oglejte si tudi