To je sicer podnaslov komedije avtorja Vojmila Rabadana, ki jo je priredil Konrad Pižorn Kondi, originalni naslov komedije je namreč »Kadar se ženski jezik ne suče«. Pa vendar niti po dobri uri in pol dogajanja na odru, brez kakšnih večjih odmorov, še vedno nismo vedeli kaj je bolje, da ima ženska jezik strupen ali mil, ali naj bo tiho. V zgodbi, po izkušnjah trgovca Martina, ki ga igra Konrad Pižorn Kondi, izvemo da na izbiro ni prav veliko. Čeprav je bil na začetku zadovoljen z mutavo Beti, igra jo Nadja Svetlin Kastelic, si je sčasoma zaželel, da bi spregovorila. In je, ob pomoči svete Evlalije, tudi spregovorila, kar pa spet ni bilo všeč trgovcu Martinu. Je bila pa Beti všeč Žanu, pomočniku trgovca, ki ga od dela najbolj zanimata hrana in spanje. Komedija ne bi bila komedija, če ne bi bilo številnih zapletov v katere se vmešata še gospodinja Mara, igra jo Magda Pavli in notarka, ki jo igra Silva Demšar. Med komedijo, ki so jo tokrat, na povabilo KUD Fran Maselj Podlimbarski, zaigrali člani Kulturnega društva Groblje, se tako prepletajo številne zgode in nezgode. In morda bo držalo to, kar je nekoč nekdo dejal, da je ženska je kot štedilnik, bit mora, da bi jo pa vedno s seboj vlačil pa ne gre. Tako izvemo, da je zakon kot paprika včasih oster, včasih sladek, a tega ne veš dokler ne ugrizneš vanjo. Da so notarji mojstri pravice, da raztegujejo in po svoje tolmačijo zakone, samo da je njim prav in jim prinese večji zaslužek. A trditve, da je najlepša ženska ženska brez jezika niti do konca predstave nisem uspel potrditi. Sicer je bila ena izmed ugotovitev tudi ta, da je divjačina pikantnejša od domačega mesa, a domače meso je vedno doma. Tudi trditev trgovca Martina, da je ženskam sam peklenšček v usta jezik vstavil še ni znanstveno dokazana. Le njegova trditev, da so besede danes povedane,  jutri pozabljene, tokrat za komedijo ne velja, saj se je bomo še dolgo spominjali in  pripovedovali o komičnih zapletih in prijetnem večeru ob ogledu komedije. Drago Plevel se je v režiserski vlogi odlično izkazal in upamo, da se s kakšnim delom še kdaj vrnejo na oder v društveni dom Krašnja.