Vse premalokrat se zavedamo, da je vse kar zraste doma več vredno, zato je toliko bolj pohvalna ideja o tednu slovenske hrane. Začelo se je z idejo o medenem zajtrku, nadaljevalo s slovenskim zajtrkom, ki je prešel v teden slovenske hrane. Medeni zajtrk že sam pove, da ni potrebno ravno veliko razmišljati kdo je dal pobudo, saj so bili čebelarji tisti, ki so darovali med za prve zajtrke v šolah in vrtcih.

Ideja je kasneje prerasla v slovenski zajtrk in katere nadaljevanje je teden slovenske hrane in upajmo, da kdaj tudi v mesec slovenske hrane in leto slovenske hrane. Na Starem trgu v Lukovici je v soboto, 15. novembra, dišalo po domačih dobrotah in to surovih in kuhanih. Na tržnici so nam, ob Tednu slovenske hrane, svoje dobrote ponudili lokalni ponudniki in tako smo poleg znanih obrazov iz Rokovnjaške tržnice srečali še nekaj novih, ki so nam ponudili svoje proizvode in pridelke. Na tržnem prostoru so bili Sadjarstvo Klopčič, Kmetija Pr' Matožet, Čebelarstvo Anton in Joži Cirer, Čebelarstvo Dular Mirko, Kmetija Jergan, Kmetija Nakrst, Kmetija Šinkovec-Osredkar, Kmetija Vampret, Dobrote izpod Špilka, Pivovarna Rokovnjač in Kmetija Pr' Cesarju. Svojo stojnico je imela tudi Občina Lukovica, ki je poskrbela, poleg tega, da nismo bili lačni in žejni, še za promocijski material. Po stojnicah nas je vodila Tanja Vidic Goršak, ki je med obiskovalci našla zanimive sogovornike. Poleg pogovora z županjo občine Lukovica mag. Olgo Vrankar o hrani, predvsem o tisti zavrženi, za katero si želimo, da bi jo bilo čim manj, tudi o ponudbi domačih izdelkov in pridelkov in o pogledih naprej kar se pridelave zdrave hrane tiče. In tudi o novem prostoru za tržnico je tekla beseda. Med sogovorniki je bil tudi podpredsednik ČZS Marko Alauf, ki je poudaril pomen slovenske hrane in prve začetke mednega zajtrka, ki so prerasli v teden slovenske hrane. Za boljše vzdušje so poskrbeli fantje skupine Mladi Gamsi, ki niso ušli vprašanjem Tanje Vidic Goršak, kako se bodo imenovali čez čas, saj niso več rosno mladi. Predlogov je bilo veliko, a ker se počutijo še mlade bodo za enkrat ostali pri istem imenu. Če je bilo za najmlajše otroke poskrbljeno, saj so ustvarjali na delavnici in uživali ob poslikavah obraza z Varuško Živo, so malo starejši lahko uživali pri hrani v izvrstnem ričetu, sicer preprosti kmečki enolončnici, ki je bogata s sestavinami, a žal zahteva tudi nekaj časa kuhe, kar v sodobnem času ni ravno vrlina.  In potem, ko smo pojedli ričet in kos domačega kruha se je še kako prileglo nekaj mokrote za kar je bilo poskrbljeno  na stojnici Občine Lukovica. Za najmlajše čaj, za malo večje in starejše pa tisto, kar se v teh dneh, ko mraz že leze v kosti, prav prileže, a minister za zdravje prekomerno uživanje odsvetuje. Dobrote zakladov Črnega grabna bomo lahko kupili že naslednjo soboto na Rokovnjaški tržnici in tako tudi naslednjo ter s tem dali ne le prednost ampak tudi priznanje domači slovenski hrani.

DJD