V naše domove je v teh dneh prišel letak, ki nas obvešča o škodljivosti japonskega hrošča, hrošča, ki je k nam preko Amerike prišel iz Japonske in ni izbirčen kar se hrane tiče, teknejo mu tako drevesa kot koruza in travna ruša, saj je karantenski škodljivec s širokim razponom gostiteljskih rastlin.

Hrošči se prehranjujejo na več kot 300 različnih rastlinskih vrstah. Povzročajo defoliacijo sadnih in okrasnih dreves, grmovnic in trt, škoda je izrazita tudi na vrtovih. V primeru širjenja lahko pričakujemo znatne vplive vrste na okolje oziroma naravne ekosisteme. Običajno se odrasli hrošči prehranjujejo v skupinah in objedajo rastline od zgoraj navzdol. Objedajo liste in cvetne dele gostiteljskih rastlin. Listno tkivo izjedajo med listnimi žilami, zato imajo listi čipkast izgled. Močno napadeni listi pričnejo rjaveti in odpadati. Nič manj niso nevarne tudi ličinke - ogrci, ki se v velikem številu lahko pojavljajo v travni ruši. Prva znamenja napada so neznačilna, videti pa so kot posledica suše in se kažejo kot rumenenje/rjavenje, venenje ter postopno propadanje rastlin. Škodo največkrat opazimo jeseni, septembra in oktobra, ter pomladi, aprila in maja, ko so na delu tretje-stopenjski, »odrasli« ogrci.

Ker hrošči predstavljajo nevarnost za kmetijstvo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naproša vse, ki bi hrošča opazili, da to javijo na naslov gp.uvhvvr@gov.si.