Semena so naša naravna in kulturna dediščina

Beremo lahko, da imamo lastnih semen v Sloveniji žal vedno manj, a vsakoletna zelemenjavna srečanja na Brodu so pokazala drugačno sliko ‒ vsako leto pred epidemijo je bila družba obiskovalcev večja in bolj pisana ter si je izmenjala vse več semen z domačih polj in vrtov. Zakaj je to pomembno? Ker je hrana ne samo naše gorivo, ampak tudi »zdravilo«. Ker vemo, da lahko zaradi načina prehranjevanja zbolimo, s pravilno izbranimi in kakovostnimi živili pa zdravje zaščitimo. Zato je prav, da ohranjamo nadzor nad tem, kaj jemo. To pa je najlažje narediti doma, na svoji zemlji s svojimi domačimi semeni, za katera smo prepričani, da niso bila nikakor obdelana. Takšna semena so že dobro prilagojena na naše podnebne razmere in zato odpornejša, bolj kakovostna in dolgoživa, kar pri industrijsko naravnani pridelavi semen, ki je usmerjena predvsem v količino (tržno donosnega) pridelka, ni v ospredju. Otroci, biodinamiki, čebelarji, podjetniki, vrtičkarji in kmetje, ki obiskujejo izmenjave sadik in semen na Brodu se trudijo in prenašajo pomembno sporočilo, ki mu prikimavajo tudi strokovnjaki: pridelava lastnih semen je ključna za prehransko varnost.