Študentje smo z nastopom v občinski sejni sobi zaključili tečaj angleščine. Anči, predsednici KUD Kosec, županu Mladenu Sumini in Tatjani, tajnici občinske uprave, smo zapeli pesem v angleščini Something Stupid. Naše petje sta spremljala kitarista Jože in Iztok. Pohvalila sta nas, nista mogla verjeti, kako dobro smo se naučili pesem, ki je glasbeno in tudi jezikovno zelo zahtevna. Poleti se bomo zbrali enkrat na mesec, da bomo obnavljali svoje znanje. In tega ni malo: v angleščini znamo na primer rezervirati hotel ter pripovedovati o svojih počitnicah in najljubših hobijih, vse to tudi v preteklem času.
Zahvaljujemo se KUD Kosec za vso podporo in občinski upravi za uporabo sejne sobe, še posebej Tatjani, ki nam je priskrbela tudi belo tablo. To pri učenju s pridom uporabljamo.
Člani bralnega krožka na obisku na Tržaškem
Člani bralnega krožka smo 27. maja obiskali kraje, o katerih smo med letom brali v delih zamejskih pisateljev; srečali smo se s tremi od njih – z Markom Kravosom, Borisom Pangercem in Marijem Čukom.
Na pot smo se odpravili z najetim kombijem, vozil pa je naš član Jakob, in to odlično. Zjutraj smo se po kratkem postanku na gradu Socerb ustavili v Dolini, občini z okoli 6.000 prebivalci. V sprejemnem centru za dolino Glinščice, ob slovenskem gledališču France Prešeren, nam je gospa Tatiana Turco, avtorica radijskih iger, predstavila kulturne dejavnosti slovenskih društev.
Z "zavidanjem" smo poslušali o tem, kaj vse počnejo in kako dobre prostorske pogoje imajo za svoje raznolike dejavnosti. Potem so nam pripovedovali o naravnih znamenitostih slikovite doline in kanjona Glinščice, ki privablja veliko ljubiteljev narave, jamarjev, plezalcev, sprehajalcev in kolesarjev. Podarili so nam čudovito monografijo Glinščica in njena slikovita krajina. Sprehodili smo se po Boljuncu in si pred odhodom v Trst še nakupili čokolade v tamkajšnji izdelovalnici čokolade.
V Trstu nas je na pomolu San Carlo, o katerem je pred davnimi leti pisal že Dragotin Kette, pričakal Marko Kravos. Pripovedoval nam je o Trstu, ki ga lahko občudujemo s pomola, in nam za konec prebral svojo pesem. Od tam smo se napotili na srečanje s pisateljem Borisom Pangercem. Spremljal nas je na ogled slovenskega radia in televizije, kjer nas je pozdravil tudi pisatelj Marij Čuk, ki opravlja delo radijskega direktorja. Slovenska redakcija vse do leta 1999 ni bila avtonomna, zdaj pa je enakopraven del državne radiotelevizije (RAI), ki ima 13.000 zaposlenih. Slovenski radio predstavlja drugačno okno v svet kot italijanski, saj svetovne novice dopolnjuje in bogati tudi z vpogledom v slovensko in manjšinsko problematiko, s poznavanjem enotnega nacionalnega prostora in obravnavanjem vseh za naše rojake pomembnih tem, ki pomembno dopolnjujejo tudi vedenje o nas v matični domovini. Vse oddaje potekajo v živo. Dnevno pripravijo 7 poročil. TV-redakcijo sestavljata informativni (17 časnikarjev dela od 5h do 20h) in programski oddelek (17 ljudi). Ogledali smo si tudi vse prostore, v katerih nastajajo radijska in TV-poročila ter oddaje. Studii, opremljeni s sodobno tehniko, so bili za vse nas novost, saj smo prvič videli v živo, kaj se dogaja za televizijskimi zasloni in radijskimi mikrofoni.
Nato smo se skupaj z g. Pangercem odpravili v Narodno in študijsko knjižnico, ki svoje pomembno delo opravlja z vztrajnostjo in veliko mero predanosti, kljub nemogočim pogojem, v katerih deluje, ter na koncu še v Slovensko narodno gledališče. Tam smo si ogledali vse prostore in kotičke, ki omogočajo postavitev predstav na oder – od prostorov, kjer hranijo kulise in garderobo, do obrekovalnice, v kateri igralci čakajo na odhod na oder. Povabljeni smo bili tudi na večerno prestavo (Handke), a smo morali vabilo žal zavrniti; dan je bil za nas predolg, predstava pa se končuje nekaj pred 23. uro. Za konec nas je gospod Pangerc odpeljal do razgledne točke, od koder smo, žal le od daleč, občudovali dolino Glinščice. Pripovedoval nam je, kako Dolinčani pripravijo majenco (v bralnem krožku smo prebrali njegov roman z enakim naslovom); vsakemu od nas je podaril razglednico z majnico in nanje napisal lepe misli.
V Dragomer smo se vrnili zvečer, srečni in navdušeni nad vsem, kar smo videli, s sklepom, da se bomo jeseni odpravili na celodnevni ogled doline Glinščice in da si bomo šli ogledat tudi kakšno predstavo SNG v Trstu.
Olga Drofenik in Alenka Pleško
KUD Kosec junija zaključuje svoje delavnice, kulturne prireditve in dogodke, kar pa ne pomeni, da bomo spali. Društvo si za prihajajočo jesen zastavlja visoke cilje. Kot vsaka občina, ki ima kulturno društvo, si tudi mi želimo, da bi imeli mešani pevski zbor, folklorno skupino, gledališko skupino za mlajše, glasbeno skupino, da bi tudi kaj dobrega spekli, nabrali zdravilnih rož in zelišč in še in še ... Vabimo vas, da se nam pridružite s svojimi idejami in predlogi; pišite nam na naslov kud.kosec@gmail.com.
KUD Kosec
Anica Vengust