Ste si že od nekdaj želeli biti zdravnica?

Ko sem se po uspešno opravljeni mednarodni maturi odločala za nadaljevanje študija, sem iskala poklic, ki bi združeval tako naravoslovje kot družboslovje, ker me je oboje zelo zanimalo. Zdelo se mi je, da bi s študijem medicine združila oboje, pa še ljudem bi pomagala. Splošna zdravnica pa sem postala čisto po naključju. Povabili so me, da bi prevzela bivšo ambulanto dr. Cukjatija in rekla sem si, zakaj pa ne.

Kje ste delali do sedaj?

Moja prva zaposlitev je bila v Kliničnem centru Ljubljana leta 2000, tam sem opravljala tako imenovani sekundarijat kot pripravo na strokovni in licenčni izpit. Obsegal je pol leta dela na različnih oddelkih na urgenci, leto in pol pa sem »krožila« po različnih klinikah. Izbrala sem tiste, ki so bile bolj zanimive za splošno ambulanto, ker sem takrat že vedela, da bom opravljala to delo. Leta 2002 sem se zaposlila v Zdravstvenem domu Vrhnika, kjer so mi hitro ponudili specializacijo iz družinske medicine. Tako sem lahko dokončala tudi ta del usposabljanja. Kot specialist sem nadaljevala delo v splošni ambulanti v zdravstvenem domu, nato pa v Domu upokojencev Vrhnika. To je bila precejšna sprememba. Splošno ambulanto v domu obiskujejo oskrbovanci, ki so praviloma bolj bolni kot starejše osebe, ki še lahko živijo doma. Način dela je tu drugačen, bolj podoben delu v bolnišnici. Obravnava pacienta je daljša, poudarek je na timskem delu, sodelujemo med seboj, kar mi je zelo všeč. Z letošnjim letom sem začela delati tudi v ambulanti Log - Dragomer, to je še en nov izziv. Vse, kar je novo, je na začetku težko, stresno, pa tudi sveže, zanimivo.

Kaj vam je pri delu pomembno?

Najprej mi je pomembno to, da se človek tu dobro in varno počuti. Da sem natančna in odgovorna pri svojem delu, da pri prvem pregledu natančno pregledam celotno kartoteko, preverim terapijo in po potrebi kaj dopolnim, spremenim. V domu sem se naučila, da človek ni samo pacient, da poleg vseh svojih bolezni in terapij nosi svojo življenjsko zgodbo in kadar me spusti vanjo, sem še posebej počaščena. Če pacienta poznam tudi kot osebo, lažje vodim zdravljenje, vendar v ljudi praviloma ne drezam.

Kako se počutite v novi ordinaciji?

Zdi se mi super, da je ambulanta v mojem domačem kraju. Moram pa priznati, da sem na začetku potrebovala nekaj časa, da sem se privadila, predvsem na to, da ambulanta ne bo takoj polna. Ko sem prišla sem, sem mislila, da bom delala s polno paro. Opredeljevanje pa rabi svoj čas, je postopno, približno deset ljudi se opredeli na teden in tako se ambulanta počasi polni. Rada delam in zato sem bolj umirjen ritem na začetku težko sprejela. Zdaj pa v tem vidim velik plus, saj imam trenutno nekoliko več časa in se posamezniku lahko bolj posvetim. Bolj podrobno lahko pregledam njegovo kartoteko, ga malo spoznam, kar si v ambulanti, ki ima izpolnjen normativ opredelitev, vedno ne moreš privoščiti. Redko imaš na voljo pol ure za pacienta, tu pa si to za enkrat še lahko privoščimo. Menim, da je treba za začetek vsako situacijo sprejeti takšno, kot je, in poiskati njene prednosti. Hvaležna sem za sestro Anjo, ki potrpežljivo rešuje vse logistične zaplete s telefoni, kartoni, ki potujejo od vsepovsod … Vesela sem, da smo z nekaterimi novimi pacienti, ki so v ambulanto prišli že večkrat, vzpostavili osnovno zaupanje in to je tisto, kar mi daje zadovoljstvo pri mojem delu. Poleg stroke, ki je nedvomno zanimiva, odnosi z ljudmi prinašajo tisti pravi okus, globino. Ob tem se čutim v svojem poklicu izpolnjena.

Koliko pacientov se je že opredelilo?

Nekaj čez sto, približno toliko pa je tudi tistih, ki so še izpred let opredeljeni na moje ime in so pripravljeni prihajati v ambulanto v občini Log - Dragomer. Najprej so se opredelili tisti, ki stanujejo najbližje, sedaj pa že prihajajo tudi iz okoliških krajev. Struktura pacientov je zelo različna, opredelile so se npr. razširjene družine, pa podjetniki, ki nimajo veliko časa in jim je všeč, da v ambulanti ni treba čakati. Potem tisti, ki so se upokojili in so imeli zdravnika v Ljubljani, sedaj pa jim je bolj udobno, da je storitev bližje domu. Prišli so tudi priseljenci, ki so imeli zdravnika v prejšnjem kraju bivanja, ter posamezniki, ki me poznajo že od prej.

Kakšni so odzivi?

Ljudem je všeč predvsem, da je ambulanta blizu, da lahko k zdravniku pridejo peš ali pa se ustavijo, ko se peljejo mimo, da je dostopna. Odzivi so pozitivni.

Kakšen je vaš življenjski moto?

Nikoli ne obupaj. V življenju je vedno kaj novega, vse se spreminja. Če pogledam nazaj, sem se v življenju največ naučila prav iz trpljenja, ko so se mi stvari obrnile na glavo, s tem sem na dolgi rok največ pridobila. Zaradi težkih življenjskih preizkušenj sedaj lažje sočustvujem s pacienti in vedno bolj cenim trpeče. Kaj vse je nekaterim naloženo! Včasih sem mislila, da se da vse popredalčkati, da je pomembno, da vedno vse zmoreš … Danes pa cenim predvsem iskrenost, sočutje in da si znamo odpustiti in iti naprej. Zame kot zdravnico je pomembno, da bolnika v stiski poslušam, podprem, da lahko gre naprej. Prepričana sem, da trenutna stiska ni vse, da iz navidezno slabega lahko pridobimo celo več, kot smo imeli prej in zato velja – nikoli ne obupaj!

V. L. 

Ambulanta splošne medicine Log - Dragomer

ANA ŠVIGELJ, dr. med. spec. druž. med.

Anja ZAPUŠEK, zdravstveni tehnik

PONEDELJEK: 9.00–12.00

SREDA: 15.00–18.00

PETEK: 9.00–12.00h 

Naročanje je možno v času delovanja ambulante na 08 205 88 00 ali po elektronski pošti na naslov: narocanje.svigelj@zd-vrhnika.si.