Potreba po vizionarjih še nikoli ni bila tako velika. Vizionar je nekdo, ki vidi širše kot drugi. Če ne vidite ničesar novega in svežega, nobene navdihujoče poti svojega življenja, potem zapadete v betežno in brezupno preživljanje dragocenega časa. Kadar ne vidimo vsaj možnosti za razcvet človeške zavesti, ki bo hotela in upala spoštljivo in obzirno sobivati z vsemi oblikami življenja, s kakšno voljo zajadramo v nov dan?

Najhuje, kar si lahko podarimo, je gnev nad trenutnim stanjem in umor vseh možnosti za razcvet. Ravno to je tisto, kar družbena misel hoče od nas, da nas drži na duhovnem dnu, v katerem iz svojega nezadovoljstva ubijamo sebe in vse okoli nas. Idealen družbeni človek!

Vizionarsko videnje prepoznamo po tem, da ni v konfliktu z obstoječo resničnostjo. Ne izhaja npr. iz knjig, misli tehnoloških in političnih veljakov ali od drugih, z resničnostnostjo nepovezanih ljudi, ki s strašljivimi zrobotiziranimi napovedmi v resnici ustvarjajo ustrezno prestrašeno miselno osnovo, iz katere lahko rase taka prihodnost.

Imeti vizijo pomeni videti resničnost. Od nekdaj so bile za to bolj usposobljene ženske. Morda zato, ker so bile odrinjene iz 'aktualnega' dogajanja in so stvar lahko opazovale iz razdalje. Nekdo, ki je zaposlen z rivalstvom in osvajanjem ne more videti niti prsta pred nosom. Gotovo so šle vidke tem kratkovidcem v nos in stoletja so se trudili, da bi jih utišali ali pridobili na svojo stran. Vsak, ki čuti veliko zmoto, v katero nas je pahnila kratkovidnost rivalstva, je poklican k oživljanju z življenjem povezane vizije. Opasan z jasnostjo videnja in neustrašnim pogledom uhojuje korak novega človeka, ki ljubi sleherni obraz življenja.

Za Hosto Marjeta Šumrada