Prehod v staranje je postopen proces, v katerem se spreminja sestava telesa: zmanjšuje se delež funkcionalne mase (mišična masa, kostna masa) in povečuje delež maščobnega tkiva. Zaradi tega se v procesu staranja pogosto razvijeta sarkopenija in debelost. Oboje neposredno prispeva k presnovnim spremembam, kar povzroča spremenjeno potrebo po energiji in posameznih hranilih. Bolj se bo potrebno zavedati tveganj in posledic prekomerne teže, sarkopenije in podhranjenosti pri starajočem se prebivalstvu na vseh ravneh oskrbe. Upravljanje teh tveganj zahteva multidisciplinaren, celosten pristop, glede na telesne, duševne, socialne in kulturne vidike vsakega posameznika, in to ne le na zdravstveni ravni, ampak tudi na ravni skupnosti ter celotnega družbenega okolja.

Priporočila v zvezi s prehrano starejših v času epidemije se ne razlikujejo bistveno od splošnih priporočil. Vsekakor je pomembno, da je hrana najprej varna. Trenutno ni dokazov, da bi hrana predstavljala verjeten vir ali možno pot prenosa virusa COVID-19. Pri rokovanju z živili je potrebno upoštevati splošne higienske ukrepe za rokovanje s hrano. Več lahko najdete na naslednji povezavi. Prehrana naj bo uravnotežena, pestra in prilagojena posameznikovim prehranskim potrebam in zdravstvenemu stanju. V času COVID-19 se je potrebno izogniti neuravnoteženem prehranjevanju, saj hranilno neuravnotežena prehrana posledično omogoči, da imunski sistem oslabi in je dovzetnejši za okužbe. Več lahko najdete na naslednji povezavi.

Z ustreznim načrtovanjem dnevnih obrokov, izborom ustreznih živil, zdravimi ter varnimi postopki priprave lahko zagotovimo vse potrebne hranilne snovi in zadostno količino energije za delovanje in obnovo telesa. Pri načrtovanju jedilnikov za starejše, naj največji delež zavzemajo žita in žitni izdelki, sledijo sadje in zelenjava, meso in zamenjave za meso, mleko in mlečni izdelki ter malo maščob in sladkorja. Pomembno je tudi vedeti, da je višji beljakovinski vnos ključen za ohranjanje mišične mase, še posebej pri zelo neaktivnih (sedečih) ali nepokretnih posameznikih. Pri tem je potrebno upoštevati tudi ustrezen ritem prehranjevanja, razporeditev in število obrokov preko dneva. Več napotkov o tem lahko najdete na naslednji povezavi. 

Poleg tega lahko več o prehrano starejših preberete v izsledkih projekta PANGeA. Slednji je bil namenjen pridobivanju novih podatkov o povezavi med prehrano in telesno aktivnostjo ter zdravjem in kakovostjo življenja starejših odraslih.

Starejši na delovnem mestu

Ker se starejša populacija ves čas povečuje in je hkrati tudi najbolj izpostavljena COVID-19 okužbi, ima pri tem pomembno vlogo tudi zagotavljanje ustreznih delovnih mestih. Nezadovoljstvo delavcev z delovnimi pogoji pogosto vodi do nepripravljenosti za podaljšanje delovne dobe. V projektu STAR-VITAL spodbujamo deležnike k reševanju izzivov staranja delovne sile, podaljšanju delovne aktivnosti, ohranjanju zdravja in delovne sposobnosti, ki temeljijo na konceptih salutogeneze, zdrave organizacije in modela WHO zdravih delovnih mest. V sklopu projekta smo velik poudarek podali tudi na prehrano.

Vsak obrok se prične z zdravim zajtrkom. Če ga ne uspemo pojesti doma, ga zaužijemo na delovnem mestu. Vplivi rednih zajtrkov se kažejo na količini glukoze v krvi, kontroli apetita, delovanju inzulina in prispevajo k manjši utrujenosti. Tveganji za debelost in sladkorno bolezen tipa 2 se zato posledično zmanjšata.

Za zajtrk so priporočena naslednja živila: posneti navadni jogurt ali drugi mlečni izdelki, posneto mleko, sadje, polnozrnati kruh in pekovski izdelki, osnovni kosmiči, brez dodatkov (npr. ovseni, koruzni ali ječmenovi kosmiči) in kaše (prosena ali ajdova kaša), mlečni in skutni namazi ali zelenjavni namazi.

Vzemimo si čas in v miru zaužijmo zajtrk. Nekaj predlogov za pripravo zdravega zajtrka si oglejte na videoposnetku.

Naslednji pomemben obrok v službi je malica. Uravnotežena in zdrava malica vam bo izboljšala koncentracijo med delom, aktivnost, produktivnost in sposobnost reševanja težav.

Da k dvigu zaposlovanja in zadrževanja delovne sile bistveno vplivajo tudi intervencije na področju promocije in krepitve zdravja, preko pridobljenih rezultatov ankete med deležniki na odmaknjenih področjih alpskega sveta, ugotavljajo tudi v projektu ASTAHG.

Več informacij o zdravi prehrani na delovnem mestu lahko najdete na naslednji povezavi.

Pomen lokalno pridelane hrane

V sodobni zdravi prehrani dajemo prednost lokalno pridelani hrani, saj sveže pridelana prehrana v lokalnem okolju od njive do krožnika potuje najkrajši čas. Prednosti so tako predvsem v večji svežosti, manj transporta in odpadkov. Hkrati je lokalno pridelana hrana pomemben del lokalne trajnostne oskrbe. Več o lokalni oskrbi s hrano najdete na naslednji povezavi. Poseben izziv in priložnost pa predstavlja samooskrba oziroma lokalna pridelava hrane  v odmaknjenih področjih. Projekt Mednarodno upravljanje aktivnega in zdravega staranja v AS (ASTAHG) posega tudi v ta izziv, saj je aktivno in zdravo staranje večdimenzionalni koncept, ki zahteva združena in usklajena prizadevanja deležnikov, zlasti na pretežno podeželskih in oddaljenih območjih.