Odrasli velik del dneva preživimo v zaprtih prostorih, otroci pa velikokrat svoj prosti čas preživljajo kar pred zasloni, v virtualnem svetu. Pa tako lepo je zunaj in kaj vse lahko tam počnemo skupaj. Zato se čim večkrat odločimo za aktivnosti na prostem in pojdimo ven, na zrak!

Za to nam ni treba daleč. Lahko posedimo na vrtu, se sprehodimo do parka ali pa se z otroki podamo na bližnje šolsko igrišče.

Ali lahko obiščemo šolsko igrišče v popoldanskem času?

Šolska igrišča so med šolskim letom po 17. uri, med poletjem pa ves čas, večinoma na razpolago tudi zunanjim uporabnikom. Nekatera igrišča in zunanje površine šol so povsem odprte, saj uporabniki dobro skrbimo za njih in jih ohranjamo čista in varna. Druge šole pa so zaradi izkušenj z vandalizmom bolj stroge. Dostopnost in uporaba igrišča v popoldanskem času torej ni vprašanje vnaprej določenih pravil, temveč odgovornosti, sodelovanja in skrbnega ravnanja vseh uporabnikov.
Marsikatero šolsko igrišče tako v popoldanskem času predstavlja naš prostor za druženje in športno udejstvovanje ter nudi različne oblike aktivnosti.

Kako se obnašamo na šolskem igrišču

Da bosta šolsko igrišče in okolica šole ostala varna in prijazna za vse, se pri uporabi držimo naslednjih napotkov:

• ne puščajmo steklovine, cigaretnih ogorkov in drugih smeti
• igrišče ni pasje stranišče, na njem ni mesta za pasje iztrebke
• ne uničujemo igral, klopi, dreves, ograj in druge opreme
• na igrišču ne uporabljamo motornih vozil
• spoštujmo druge uporabnike in hišni red šole
• če vidimo, da drugi uporabniki uničujejo igrišče ali se na njem neprimerno vedejo, jih pozovemo k bolj odgovornemu ravnanju

Se še spomnite iger na prostem iz našega otroštva? 

Najbrž se še spomnite iger, ki smo jih igrali v poletnih dnevih na dvorišču pred hišo, na travniku, ob morju in se ob tem imenitno zabavali? Da ne bi čisto potonile v pozabo, vam predstavljamo knjižico Stare nove otroške igre, ki jo najdete v Mestni knjižnici Ljubljana in s pomočjo katere lahko obudimo spomine, kako zabavne in preproste so igre na prostem, saj zanje ne potrebujemo posebnih rekvizitov, ker vse pripomočke najdemo v naravi.

Slepe miši

V krogu se zbere poljubno število igralcev. Eden je izbran za slepo miš in se postavi na sredo kroga. Oči ima zavezane z ruto, da ne vidi. Zavrtimo ga okrog njegove osi in ko se ustavi začne loviti ostale, ki slepo miš cukajo, kličejo in bežijo pred njo. Ko miš nekoga ujame, je igra končana in ujeti igralec postane naslednja slepa miš.

Gnilo jajce

Igralci se posedemo v krog, eden okoli nosi zmečkan papirček. Čim bolj na skrivaj enemu izmed igralcev spusti papirček za hrbet, in če ta tega ne opazi, ga nosilec papirčka po krogu ujame in je gnilo jajce; če pa ugotovi, mora teči za njim. On pa se lahko posede tam, kjer je prej sedel ta, ki je imel gnilo jajce. Če ga ne ulovi, potem jajce nosi on.

Kdo se boji črnega moža

Igralec, ki predstavlja črnega moža se postavi na eno stran igrišča, drugi mu stojijo nasproti. Črni mož vpraša: Kdo se boji črnega moža? In vsi odgovorijo: Nihče! V tistem igralci stečejo, črni mož pa jih skuša čim več ujeti. Vsi ulovljeni se pridružijo črnemu možu in polovijo druge. Zmaga tisti, ki ga zadnjega ulovijo in ta je potem črni mož.

Ristanc

Na tla narišemo kvadrate v obliki letala (najprej dva enojna, en dvojni, en enojni, en dvojni in na vrhu še eno polje v obliki polkroga) in vanje napišemo številke od ena do sedem. Poiščemo si okrogel in ploščat kamenček, ki ga vržemo v prvi kvadratek in skačemo po oštevilčenih kvadratih. V enojno polje skačemo z eno nogo, v dvojno pa z obema istočasno. Pri obratu se obrnemo v skoku. Pomembno je to, da nikoli ne skočimo na črto. V polkrogu na vrhu, nebesih, si lahko odpočijemo, nato se na enak način vrnemo na izhodišče, vmes pa poberemo svoj kamenček. Tako nadaljujemo po naslednjih številkah. Če kamenčka ne vržemo v pravi kvadrat ali se med skakanjem prevrnemo ali v enojnem kvadratu stopimo na tla tudi z drugo nogo, je na vrsti naslednji igralec. Zmaga igralec, ki uspešno konča s sedmico.