Ob besedi ekologija razumemo, da gre za nego okolja in bivanjskih pogojev. Kadar gre za ekologijo duha težko potegnemo ločnico med zunanjim in notranjim okoljem, kajti nas ni brez okolja in okolja ni brez ustrezne ekologije človekovega duha, ki bi to cenil in vzdrževal. Smemo pa reči, da je najprej ekologija duha, šele nato je ekologija okolja. Človek, ki ne zna vzdrževati osebne miselne, čustvene in telesne čistosti, ni sposoben vzdrževati čistosti okolja. Vidnejši zakon življenja je, da vsak lahko da od sebe le to, kar ima.

Nekateri so že dozoreli za osebno preobrazbo, iz katere v družbenem sistemu prepoznajo odsev samih sebe. Družbeni sistem, njegova jekleno-betonska filozofija osebnih koristi in neobčutljivosti je lahko zato, ker jo jaz s svojim načinom življenja podpiram. Prevzemanje odgovornosti je, za razliko od kazanja s prstom, gotovo znak prebujenega posameznika. Res sem do neke mere prisiljena sodelovati v tem, a le do najosnovnejšega musa, ki ga je lahko določiti z obveznim šolstvom, zavarovanjem in davki. Zakaj dodatno zavarovanje cveti in zakaj cveti dodatno šolanje, zakaj lakomnost po več imetja kot ga potrebujemo je zato, ker človek še vedno zaupa človeškim rešitvam, ponudbi in znanju.

Zaupanje človeškim rešitvam in znanju korenini v strahu zase, za svoje, je nezaupanje življenju in njegovim rešitvam. Prebujen človek se tako imenuje zato, ker se zdrami v občutljivost, postane duhovno odziven, gibek in živ, predvsem pa trdoživ in samostojen. Že misel na varno prihodnost ga zmrazi, kar na družbeno misel priklopljenemu pomeni zrak, ki ga diha. Tak človek se bo oklepal slabe službe zaradi varnosti, plačeval bo dodatno zavarovanje, ker verjame v pokojninski sistem, kupoval bo najnovejše naprave, stroje, avtomobile in drugo nepotrebno ropotijo, plačeval zabavno in rekreacijsko industrijo, se omamljal z res fascinantno zbirko strupov, le da bi zapolnim praznino in ubežal nesmislu, ki ga pušča za seboj z življenjem skregana človeška pamet.

Sreča je na strani pogumnih in pogumni so miselno in čustveno prečiščeni ljudje. So zdravi najprej v duhu. V misli, ki je osvobojena strahu zase, v čustvovanju, ki je oprano samo-pomilovanja in okrivljanja ter v telesu, ki je prosto odvisnosti in potreb, ki jih vzgaja in neguje družbena misel. Pogumen je prebujen človek, ki ne podpira te človeške ponudbe. Prebujenost človeku ne dovoli podpiranja in uživanje bolnega, zapakiranega, predelanega in ubitega, diši mu le sveže, dišeče, ne-pretvorjeno in predvsem živo. Prebujenost človeka vodi k živemu, naravnemu, sebi lastnemu in tihemu. Tuja mu je množičnost, hrupnost, lažernost, zajedenost v druge in dokazovanje pred drugimi.

Cel prispevek na https://solahosta.com/2019/06/10/ko-se-preobrazim-studijski-krozek-ekologija-duha/