Kot vsako leto, ko se temperatura zraka dvigne nad 30 stopinj Celzija (in v prihodnosti se bo, če ne bomo glede podnebnih sprememb pravočasno ukrepali, to dogajalo čedalje pogosteje), postane marsikje na delovnem mestu peklensko vroče. Kaj o tem pravijo predpisi varnosti in zdravja pri delu ter kakšne rešitve nam ponuja stroka?

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih določa zahteve za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev, ki jih mora delodajalec upoštevati pri načrtovanju, oblikovanju, opremljanju in vzdrževanju delovnih mest. Med temi zahtevami je opredeljena tudi temperatura v delovnih prostorih, in sicer v 25. členu omenjenega pravilnika. Tam je določeno, da mora delodajalec zagotoviti takšno temperaturo zraka v delovnih prostorih med delovnim časom, da ustreza biološkim potrebam delavk in delavcev glede na naravo dela ter na fizične obremenitve, razen v hladilnicah, kjer pridejo v poštev kriteriji za delo na mrazu.

Pri izpolnjevanju vseh omenjenih zahtev mora delodajalec upoštevati določila slovenskih standardov za toplotno udobje. Standardov za toplotno udobje je več, najosnovnejši, ki ga je treba upoštevati, je standard SIST EN ISO 7730:2006, ki določa kazalnike PMV in PPD v zmernem toplotnem okolju in opredeljuje pogoje za zagotavljanje omenjenega udobja.

28. stopinj Celzija

V 25. členu predhodno omenjenega pravilnika je tudi določeno, da temperatura zraka v delovnih prostorih ne sme presegati 28 stopinj Celzija, razen v t. i. »vročih delovnih prostorih«, v katerih so temperature zaradi sevalnih temperatur višje. V takih primerih mora delodajalec na ustrezen način poskrbeti, da temperatura zraka v pomožnih prostorih, na hodnikih in stopniščih, ki so povezani z vročimi prostori, niso višje od 20 stopinj Celzija.

Ko se v delovnih prostorih pojavljajo temperature, višje od 28 stopinj – to je lahko tudi samo občasno, v prvi vrsti kot posledica višjih zunanjih temperatur, kar je značilno zlasti za poletne mesece –, mora delodajalec v tem času zaposlenim prav tako zagotoviti ustrezno toplotno udobje ter v povezavi s tem, če prihaja do prekoračitve dovoljenih temperatur oziroma do ugotovljenega neustreznega toplotnega udobja, sprejeti določene ukrepe. Ker običajno ne gre za stalno preseganje dovoljene temperature, se lahko delodajalec poslužuje tudi začasnih ukrepov, ki veljajo le v času prekoračenih najvišjih dovoljenih temperatur. Med njimi so običajno najpogostejši organizacijski, npr. prerazporeditev delovnega časa, krajši delovni čas, pogostejši in daljši odmori, ponudba ustreznih osvežilnih napitkov, zmanjšanje intenzivnosti dela in podobno, kot skrajni ukrep pa je mogoča tudi prekinitev delovnega procesa.

Delodajalec se seveda lahko odloči tudi za drugačne, dolgoročnejše ukrepe, in sicer v obliki dodatnih klimatskih in prezračevalnih naprav. Vsekakor je dolžnost delodajalca, da s sprejetjem ustreznih preventivnih ukrepov delavkam in delavcem zagotovi varnost in zdravje v zvezi z delom. Za kakšne ukrepe se bo odločil, je njegova stvar, morajo pa biti opredeljeni v sprejeti izjavi o varnosti z oceno tveganja. Pri reševanju posamezne problematike v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu pri delodajalcu, vključno s toplotnimi razmerami, imajo pomembne vloge tudi delavke in delavci, predstavniki delavcev ter strokovni delavci.

Kaj lahko storijo predstavniki delavcev?

Svet delavcev ali delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu lahko od delodajalca zahteva sprejem primernih ukrepov za odpravo in zmanjšanje tveganj, ki pojavljajo ob prekoračenih temperaturah, oziroma zahteva inšpekcijsko nadzorstvo, če meni, da delodajalec ni zagotovil ustreznih varnostnih ukrepov. Prav tako pa mora delavec ali delavka prek svojih predstavnikov, kot je to določeno v 37. členu zakona o varnosti in zdravju pri delu, delodajalca obvestiti o vsaki pomanjkljivosti, škodljivosti, okvari ali o drugem pojavu, ki bi lahko ogrozil delavčevo varnost in zdravje. Če delodajalec v primeru pojava škodljivih vplivov na delavčevo zdravje ne izvede ustreznih ukrepov, ga je zaposleni dolžan o nastanku škodljivih vplivov obvestiti. Če delodajalec škodljivih pojavov ne odpravi oziroma če je delavec mnenja, da izvedeni varnostni ukrepi niso ustrezno izvedeni, lahko zahteva posredovanje inšpekcije dela ter o tem obvesti svet delavcev ali delavskega zaupnika. Zaposleni ima tudi, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, ker delodajalec ni izvedel predpisanih varnostnih ukrepov, pravico odkloniti delo ter zahtevati, da se nevarnost odpravi, kot je to določeno v 33. členu zakona o varnosti in zdravja pri delu. Omenjena dikcija je sicer razmeroma široka in njena uresničitev dejansko zahteva ustrezno obravnavo vsakega posamičnega nastalega primera glede upravičenosti odklonitve dela.

Vendar je mogoče reči, da občasno (zlasti poletno) zvišanje temperature v delovnih prostorih tudi prek 28 stopinj Celzija v večini primerov praviloma ne predstavlja neposrednega ogrožanja zdravja in življenja delavca oziroma zahteva ustrezno presojo, ali v konkretnih primerih delavki oziroma delavcu dejansko grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, ki bi lahko bila opravičljiv razlog za zapustitev delovnega mesta. S tem v zvezi ima svojo vlogo tudi Inšpektorat RS za delo. V skladu s svojimi pristojnostmi izvaja različne oblike inšpekcijskih nadzorov, prav tako pa obravnava prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge v zadevah iz svoje pristojnosti, in sicer tudi v povezavi s visokimi temperaturami na delovnem mestu. V vsakem primeru pa se seveda velja obrniti na pristojen sindikat.

ZSSS