Arhetip bojevnika je potencial, ki ga ima vsak v sebi, je del prvinske energije in ga poosebljajo moški in ženske. Podobno kot arhetip kralja, je bil tudi arhetip bojevnika skozi zgodovino zlorabljen. Senčni bojevnik je nagnjen k narcizmu, sadizmu in mačističnemu vedenju, kar ponavadi skriva pod masko uglednosti in družbene veljave. Celotna zgodovina človeka je pisana z roko senčnih bojevnikov in veliko pametneje bi jo bilo pozabiti, kljub temu pa k arhetipu bojevnika ne bi smeli pristopati s predsodkom ali sodbo.

Bojevnik je prasila ali prvinski duh, ki ga podedujemo od življenja, ne od človeka. Je neustavljiva sila, ki se hoče izraziti skozi neko obliko junaštva. Bojevnik je drža pokončnosti, karizme in energičnosti proti izzivom življenja, je gon po samoohranitvi in po varovanju najbolj svetega. Bojevnik si vzame veliko časa, da si pride na jasno sam pri sebi, nato pri tem vztraja s popolno predanostjo. Zavestno prevzame odgovornost za svoje življenje in nikoli se ne počuti kot žrtev. Bojevnik priznava višjo avtoriteto in svojega nikoli ne uveljavlja s silo. Mejo nasilja prepozna skozi ostrino misli, ki jo je brusil v letih discipline in urjenja in nikoli ne prestopi meje svobodne volje drugega. Bojevnik je buden in pozoren, obvlada svojo misel in telo.

Te kvalitete zahtevajo zavedanje in pozornost. Le skozi urjenja bojevnik spozna svoje meje in pristno zaživi ponižnost. Je resničen v svojih zmožnostih in hvaležen do danega življenja. Šele skozi urjenja se bojevnik lahko spozna in dojame smisel svojega boja.